www.firegoat.com » Recenzije » UFO
  Gost: Prijava | Včlani se Angleška verzija - English version
UFO - "You Are Here"
SPV 2004

UFO se vračajo z novo ploščo in z novo spremembo v postavi. Slogovno ostajajo zvesti svoji tradiciji, a postava je doživela pravi revolucionarni preporod. Skupini se je znova pridružil klaviaturist Paul Raymond, Ansleya Dunbarja pa je na bobnih zamenjal Jason Bonham, sin slovitega Johna "Bonza" Bonhama. Sprememba, ki se je novih UFO slogovno morda dotaknila v največji meri, se je zgodila na mestu kitare, kar za hardrokerske vode ni nič neobičajnega. A, ko govorimo pri zamenjavah kitaristov UFO, le te niso tako preprostega značaja, saj ime Michael Schenker nosi posebno mesto v svetu rock glasbe. Enostavno, a Schenkerja bend že dolgo ni več zanimal. Njegovo nenehno preskakovanje iz benda in nazaj v bend je po letu 1995, ko so UFO z "Walk On Water" za trenutek vstali od mrtvih, agonijo skupine le podaljševalo. Sicer so UFO s Schenkerjem izdali potem dva albuma "Covenant" (2000) in "Sharks" (2002), ki pa se z biserom "Walk On Water" nikakor ne moreta primerjati. "You Are Here", z Vinniejem Mooreom za kitarskim krmilom, vrača skupini konsistenco, trdnost in kar je glavno prepričljivo magijo, s katero se "Covenant" in "Sharks" ne moreta ravno pohvaliti, znova deluje fenomenalno, kar pomeni, da so legendarni britanski hardrokerji še enkrat več privekali iz stanja globoke kome. Svež veter veje v skupini, sveža kreativna energija je zapolnila vrzeli. Ob obeh novoprišlekih, so tako tudi Mogg, Way in Raymond dobili nov delovni zagon, nov zalet, novo inspiracijo. Vinnie in Jason sta skoraj dvajset let mlajša umetnika, katerim bi lahko bil npr. pevec Phil Mogg po svojih letih skoraj očka.

Vinnie je prispeval na ploščo nekaj fenomenalnih rifov, tako kot "riffmeister" v svojih najboljših dneh. Ti so, za razliko od Schenkerja, preoblečeni v nekoliko ostrejše "schredding" rifanje. Ni skrbi, Vinnie je lepo vskočil v Schenkerjeve čevlje in UFO riffi so tako ostali veliki. Poleg tega je poba prispeval izpiljene, dodelane ter sila duhovite kitarske solaže, ki jih je vse po vrsti z veliko pedantnostjo okusno vklopil v ogrodja pesmi. Seveda so te včasih nekoliko krajše, a še vedno ohranjajo rdečo nit prefinjeno izdelanih melodij (z izjemo Mr. Freeze, kjer gre le za enostavno "tejpanje" po kitarskem vratu). Vse te kličejo k zavidljivim vzporednicam razvpitega predhodnika, pa čeprav Vinnie od časa do časa zelo rad prevozi tudi kakšen bluesovsko zasnovani ovinek. V slogu Schenkerja, je tudi Vinnnie zapolnil prehodne dele, izhode in uvodne dele pesmi s sočnimi kitarskimi okraski, ki kar mrgolijo na "You Are Here".

"You Are Here" udarja ponosno in na ves glas ter na poseben način celo divje, tudi zaradi izredne moči in eksplozivnosti Jasonovih bobnov. Tako pa smo pri produkciji. Ta je kristalna, kontrasti med inštrumenti in Moggovim vokalom, ki je vedno v središču, pa živahno poudarjeni. Phil Mogg je eden tistih pevcev, ki znajo na najbolj prepričljiv način pričarati svoja občutja. Njegov vokal je lahko neverjetno mehak, topel, v naslednjem trenutku pa strastno eksplodira. Presunljivo je kako možakarjevo petje nosi skozi verze nenehno bolečino, katero glasbenik nosi v srcu. Bolečino, ki vzcveti v ljubezen, umetnikov navdih. Izreden je kontrast med masivno zvočno kitarsko zaveso in nizko zvenečo pulzivno navito trgajočo bas linijo Peteja Waya, ki to pot v družbi z Jasonovim izrednim treskanjem, sobiva popolno. Ko se skupini priključi Phil s svojim unikatnim vokalom in načinom petja, ki morda včasih za odtenek spominja na Davida Coverdalea (ne po barvi glasu, pač pa po pristopu), je prerojena magija skupine tako z nami. Besedila so kot vedno cinična, skupina se smeji konformistom v obraz, seveda pa je znova mnogo prostora namenjenega hrepenenju po preteklih dneh in mnogim skokom čez plot. No pa razdrimo še eno o klaviaturah. Raymondove tipke tokrat služijo zgolj za držanje atmosferičnega ozadja pesmi in UFO to pot ne nizajo kakšnih klavirskih vložkov, kot je ta, če prevrtim za hip nazaj v zgodovino, npr. ujet v klasiki This Kids.

Vse pesmi so popolne lekcije čistega in enostavnega hard rocka, ki zleze hitro in učinkovito pod kožo. So enakovredne, težko je izpostavljati vrhunce plošče. "You Are Here" vsebuje tako klasične hardrokerske UFO napade, kot so otvoritvena When Daylight Comes To Town, za njo drveča rock mašina Black Cold Coffee (pozorni bodite na izjemen bobnarski vhod v pesem), ali čistokrvni bombastični "roll drive" v Give It Up. UFO so pritaknili na "You Are Here" tudi odlično balado Baby Blue z okusnimi "southern rock" okraski folk kitare. Znajo pa fantje biti tudi zelo nagruvani, kot npr. v pesmi Jello Man, kjer je Vinnie še posebej zaposlen pri ekspresivem rifanju skozi vah-vah efekt. Nekajkrat atmosferični vrhunci v pesmih prepričljivo sovpadajo z refreni, po katerih blestita zlasti melanholična v The Spark That Is Us in Slipping Away. Za poslednji dve je še posebej značilna poudarjena zvočna globina, ki jo ustvarja kitarski masivni rif in na drugi strani Jasonovo bobnarsko mlatenje srednje hitrega tempa.

Prenovljeni UFO brez Schenkerja niso izgubili niti iskre. Nasprotno. Iskra se je vrnila. Oživljena skupina ima še mnogo, mnogo za povedati in UFO tako v polnem zagonu energično jurišajo naprej. "You Are Here" je odlična klasična lekcija hard rocka, polna dinamike in udarnosti, izrednih vibrantnih vzdušij, nabita s čustvi. UFO se tako vračajo na pota "Walk On Water". Schenkerja na "You Are Here" zares ne gre pogrešati in občutek imam, da ga tudi v prihodnje ne bomo pogrešali. "You Are Here" je zato za skupino začetek novega ustvarjalnega obdobja.

Avtor:   Aleš



   
Vsebina te strani je avtorsko zaščitena s strani www.krokar.net in firegoat.com.
© 2000-2001 Vse pravice pridržane.