www.firegoat.com » Recenzije » Yes
  Gost: Prijava | Včlani se Angleška verzija - English version
Yes - "Fragile, 1972 (re-release)"
Rhino 2003

Briljantno. Ponovni izidi prvih štirih albumov praočetov progresive. Začenjam z najljubšim izmed njih, četrtim po vrsti. Z njim so zanetili Yes pravi progresivni ogenj širom planeta Zemlja. V času, ko je pomenila beseda progresiva nekakšen sinonim za grdega račka rock'n rolla, ali kot je klaviaturist skupine Rick Wakeman označil takratno situacijo: "Progresivni žanr je bil pornografija rok'n rolla!" Ena prekurzorskih skupin v zgodovini rock glasbe je šokirala vse z naslednikom plošče ""The Yes Album" (1971), saj so mnogi pričakovali enako trd ali še trši pribočnik "The Yes Album"-a, kajti vsi bendi so takrat nekako tekmovali med seboj kdo bo naredil tršo plato, pa tudi publika je to zahtevala. Yes pa so trmasto poslušali le sebe. S "Fragile" so nadgradili vse standarde svoje glasbe in naredili novi evolutivni korak naprej. Odprli so nova poglavja, ki so razodevala še neodkrite možnosti ustvarjanja in kreiranja.



Kaj? Squire je izumil, do takrat gotovo nikdar slišani, nov supersonični zvok bas kitare. Ta zvok ustvarja intenziven parajoči beat. Distorzirana pulzivna bas linija je okrašena s preprostimi akustični kitarskimi flagouleji. Bas in kitara družno gradita atmosfero, ki narašča iz trenutka v trenutek. Vstopi Andersonov visoki nezamenljivi falset podprt z večplastnimi vokalnimi harmonijami. Klima je na vrhuncu. To je rojstvo pesmi Roundabout! Sveže zveneča, fluidna strukturirana a po drugi strani zapoprana s svojskimi progresivnimi odkloni, vendar ohranjajoč vso kompaktnost! S tem hitom so Yes postali uspešnica v ZDA in album "Fragile" jim je prinesel svetovni uspeh.

Svojevrstna tehnika energično navitega igranja bas kitare Chrisa Squirea, Steve Howeove originalnosti značilnega izbiranja "prismuknjenih" kitarskih vložkov (preizkusite njegovo finto oponašanja piščančjega kokodajsanja v priredbi P. Simonove America, za moj okus najboljše priredbe, ki jo je kakšen bend naredil v zgodovini rock glasbe), maestra klaviatur Ricka Wakemana (novinca v zasedbi), značilnosti Andersonove tehnike petja in Brufordove raznovrstne tehnike bobnanja, je pomenila eno. Svojevrstna kemija rojena. Skupina je pridobila z Wakemanom na virtuoznosti in Rick je utiral pot vedno nepredvidljivi kitari in basu, ki so se tako kot trojec hitro spoprijateljili in odlično sporazumeli. Skupina je sevala še več kreativne energije in svobode v svojem izražanju, kot kdajkoli. Tako sveže, tako krhko, nepredvidljivo in skrajno sofisticirano. Inštrumenti odigrani precizno, pod popolno kontrolo a s pridihom čiste spontanosti. Nikoli ne veš, kaj nameravajo Yes v naslednjem trenutku. Popolno. Nežna Howeova Mood For A Day, kjer se hoče kitara dobesedno osvoboditi od Steveovega fizičnega telesa, je odigrana s takšnim občutkom, kot bi kitarist dejansko za trenutek pozabil na svoj ego. Ni čudno, da Squire pravi za Howea, da je Steve pri Yes Yoda iz "Star Wars". Kontrastno je vpeta med inštrumentalno simfonijo na bas kitari imenovano The Fish (Schindleria Praematurus) in Heart Of The Sunrise. Slednja je klasična mojstrovina skupine, polna preobratov, zabeljena s psihotičnim, celo paranoičnim pridihom obskurnosti in popolnega misticizma. Pesem "razpada" skozi motive. Odklopi "izgubljeni v času in prostoru", ki vnašajo v 11 in pol minutni progresivni manifest strganost pesmi nikakor ne pridejo s prve v uho, vendar pa postane vse skupaj silno vroče ob nekajkratnem poslušanju. Ko reč enkrat zleze pod kožo, boste postali nje odvisniki. Cliffhangerjev South Side Of The Sky ji na "Fragile"pomeni najbližjo vzporednico.

"Fragile" pomeni dejansko po tej plati krhkost v pesmih (in plošče kot celote), kajti raznoliki motivi v njih kar vrejo. Nastavljeni pa niso šablonsko v okvirčke, pač pa je v njih ujeta polna mera improviziranja in nenehnega raziskovanja. Zato pesmi, z izjemo The Roundabout, niso kompaktne. Težko boste našli dva enaka prehoda. Neverjetno kako skladno diha pri tem petorica v skupini (Long Distance Runaround). Za leto 1972 nabor noro odštekanih sekvenc tonskih linij. Dobesedno osupljivo utrgano, a hkrati tako drugačno in nesramno dobro.

Avtor:   Aleš



   
Vsebina te strani je avtorsko zaščitena s strani www.krokar.net in firegoat.com.
© 2000-2001 Vse pravice pridržane.