www.firegoat.com » Recenzije » Freedom Call
  Gost: Prijava | Včlani se Angleška verzija - English version
Freedom Call - "Eternity"
SPV 2002

Pred dvema letoma, ko sem prvič slišal za skupino, sem takoj pomislil - še ena od mnogih kopij Helloween in Gamma Ray. Zlasti, ko sem se o tem prepričal kar na njihovem lanskoletnem koncertu, ko so bili poleg Virgin Steele predskupina Hammerfall. Že ob prvem refrenu sem se počutil, kot da bi poslušal nekaj v slogu starih Helloween iz "sedmoključarskega" obdobja, kar me niti ni presenetilo. Ja seveda, saj gre za band Dana Zimmermana, ki je bolj znan kot bobnar Gamma Ray, ta skupina pa je tako ali tako izpeljana iz Helloween. Pri Freedom Call pa je skupaj s Chrisom Bayom (glavni vokal, kitara, klaviature) odločilen temelj banda, saj je producent, pisec večine glasbe, besedil in seveda njihovih legendarnih zgodbic o nesmrtnem bojevniku. "Eternity" je le še en del sage o njegovih velikih dejanjih na poti do nesmrtnosti, takšne ali drugačne.

Že takoj primere z ostalimi power metal bandi kar dežujejo, začenši s prvim komadom "Metal Invasion". Po Rhapsody-anskemu latinskemu intru začnejo drveti v svet ultra melodičnega metala s tipičnimi Helloween-skimi pasažami in popolnoma čistim vokalom. Za trenutek sem pomislil, da poslušam nove Edguy, saj ima Bay dokaj podoben vokal kot Tobias Sammet, ki je sicer prispeval svoje back vokale na tem izdelku. "Flying High" je očitno tribut starim Helloween, začinjen s klaviaturami, perfektnimi solažami, refren pa je v slogu kakega "March Of Time" iz "drugega keeperja" Helloween. Enako bi lahko rekel za "Ages Of Power", ki zveni kot kaka vikinška himna, prepikana s hitrim trzanjem v glavnih rifih, značilnim za strare Helloween. Sijajno atmosfero v njem zavrtinči tudi brutalno godrnanje zlobnega Thorgana. Zlasti "Warriors" zveni kot kak Gamma Ray opener, s katerim je Dan zopet dokazal Kai-ju, da Gamma Ray še zdaleč niso več samo Hansenov band. Vsi refreni so ultramelodični in v slogu starih nemških metal mojstrov. "Bleeding Heart" bi izpostavil kot najbolj samosvoj in prepoznaven komad na plošči, ki mi je zelo všeč zaradi simfoničnih sekvenc. Tudi "Land Of Light" sije v tej luči, kjer so klaviature odigrane velikopotezno. "Island Of Dreams" je pa prav gotovo najboljši komad tega izdelka. Zadnji komad "Turn Back Time" je balada. Sijajna poteza, da so jo pustili za konec, ker tako ne skvari zavidljivo visokega tempa celotne plošče.

Torej power metalski veseljaki. Besedila se bodo nekaterim zdela morda malo otročja in naivna, ker v glavnem opisujejo junakovo potovanje v mistični ledeni svet ter njegova občutja, kar je že nekakšna stalnica ob trenutnem razcvetu power metala in zato ne boste v Freedom Call našli česa revolucionarno novega. Pač komponirajo kvalitetno glasbo v omenjenem okvirju, ki bo všeč ljubiteljem power metal melodike.

Vseeno so v tretji plošči že izpilili svoj slog do mere prepoznavnosti, kar je velik plus. Zlasti orkestralni aranžmaji so zanimivi in izredno lepo vgrajeni v rifanje skupine. Vendar se, glede na zasičenost trga s podobnimi skupinami power metal žanra, nahajajo na tisti meji. Meji, ki jih lahko pahne v morje nerazpoznavnosti in klišejskega oponašanja. Toda tretja plošča pomeni določen pomik v iskanju lastne svojskosti in z malo več potrpežljivega dela, bi jim lahko uspel preboj, kot npr. mladim hiperaktivcem Edguy. Žal pa še vedno ležijo v trenutni milosti metalskega glasbenega trga, ki forsira izključno power metal.

Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani.


Avtor:   Peter



   
Vsebina te strani je avtorsko zaščitena s strani www.krokar.net in firegoat.com.
© 2000-2001 Vse pravice pridržane.