 Judas Priest
- "Turbo, 1986 (re-release)" 2002 2000 Definitvno to ploščo človek težko sprejme nasploh, če je preobremenjen z imenom Judas Priest in predhodniki plošče "Turbo". Vendar kdor uspe preskočiti to oviro, bo preprosto očaran. Dejansko je revolucija magično pisanih gumbov in utripajočih lučk na področju razvoja sintesajzerjev že bila močno usidrana v komercialni glasbi in pop glasbeniki od Duran Duran do Michaela Jacksona, so postali pri uporabi le-teh pravi izkušeni mojstri. Trend je slej, ko prej zajel tudi metalske skupine in sredi osemdesetih, so se metalci začeli vneto učiti uporabe sintesajzerjev. Temu se niso mogli izogniti niti Judas Priest, ki so venomer presenečali s svojim pogumom preizkušanja "neznanega". "Turbo" je po zaužiti količini vseh možnih glasbenih eksperimentov, ki jih je prestal med svojim nastankom, v zgodovini skupine gotovo na prvem mestu! Napak je gledati na ta album, kot na golo komercialno potezo, osebno vidim v njem preprosto pogum in iskreno rojstvo novih kreativnih idej, ki so jih vlekli na dan člani skupine v tistem obdobju. Je "Turbo" mar zanimiv zgodnji hibrid pop/metala? Ne, ne. Le šok je bil ob izidu tega albuma tako velik, da je v medijih povzročil izredno senzionalizacijo, kar je med ljudmi dodatno dvignilo prah in od tod se ob besedi "Turbo" žal mnogokrat brez potrebe porajajo razno razni čudežni pridevniki. "Turbo" je resnično poglavje zase, a v osnovi še vedno 100% heavy metal! Bolj kot to, na kakšen način so sintesajzerji uporabljeni, odbija večino od te plošče, da ta tega kvalitetnega preskoka enostavno ni bila sposobna sprejeti, doumeti ali razumeti. Judas Priest na "Turbo" niso več surovo drvarili, žagali in divjali, prav tako so zamenjali image črnega usnja za usnje bolj pisanih barv in se pričeli glamersko šminkati, pričeske so postale natopirane, Dave in K.K. pa sta si privoščila celo trajni. Besedila apokalipse so zamenjali z ljubezensko poezijo. Neverjetno po glamu in pompu je zadišalo vse skupaj pri Judas Priest! Že netipična singla "sladki" Turbo in ultralahki Parental Guidance, ki sta izšla pred izidom albuma "Turbo", sta dajala ljubiteljem skupine slutiti, da se pripravlja nekaj hudo sumljivega. Seveda je metalca dejansko brez težav po božje vrglo ali pa ga udaril srčni infarkt, ko je prišel leta 1986 ves naspidiran iz trgovine z najnovejšim vinilom skupine pod pazduho in kakor hitro se da poskočil pred svoj gramofon, da se prepusti prvemu površnem poslušanju, saj je hrepeneče pričakoval, da se nahaja pred njim album navit, kot sta bila njegova predhodnika "Defenders Of The Faith" in "Screaming For Vengeance". Album se odpre z naslovno pesmijo in to kako! S pristankom skupine NLP-jev. Šokantno, na začetku le Halford in torpedo bobnov, nato priest zvito iz krog v krog dodajajo raznobarven palete zvokov prihodnosti in jih vgrajujejo v svoje elemente distorzirane klasike, tako da na koncu dobimo popolno raznobarvno skladbo. Produkcijsko je album znova nadgradnja. Bobni so še globlji in bolj polni, kitare v zvoku popolnoma ločene in to velja tudi za bas kitaro. Inštrumenti si na eni točki ne "skačejo v zelje" in so enakovredno izrazni. Nepogrešljivi Halford v središču produkcije je znova izrazen v vsem svojem sijaju. "Turbo" ponuja izreden preskok v samem vzdušju, saj se ta povzpne za stopnico višje v drugi polovici plošče. Eden najintenzivnejših trenutkov visokega vzdušja je ujet v atmosferični drami Out In The Cold. Kitarski sintesajzerji opozorijo takoj, da je glasbena tehnologija capljala za idejami muskontarjev, vendar pa nas zvok popelje naravnost v sredo osemdesetih. Torej sam intro zveni danes popolnoma golo in tuje, za zapriseženca kitarske diostorzije pa celo neokusno. Zato je zelo težko argumentirano obstati za tezo, da so sintesajzerji bili na plošči v celoti odlično uporabljeni, nedvomno bi se jih dalo na "Turbo" z gotovostjo nadgraditi, celo tako, da bi uporabo le teh kje izpustili (npr. v uvodu k Out In The Cold). Kar se tiče perfekcije metalskih plošč z vključevanjem kitarskih sintesajzerjev, kot trenda tistih dni davnega leta 1986, so Iron Maiden s "Somewhere In Time" potolkli do tal prav vso metalsko konkurenco. No vrnimo se nazaj. Out In The Cold je drugače odličen komad, nabit z žalostjo, hrepenenjem, obupom. Čutni Rob Halford v središču. Pesem je sestavljena kot Priest pač znajo, z vruncem v inštrumentalnem delu. In kakšen glamerski zvok v produkciji nosijo bobni!!! K tej pesmi ponuja v nadaljevanju Wild Nights, Hot & Crazy Days odličen kontrast, saj posije skozi njo svetloba, Rob pa zamenja svoj umirjen sofisticiran pristop, za razuzdano vreščanje. Drug atmosferični vrhunec ob pesmi Out In The Cold je ujet v predrefrenu pesmi Hot For Love, ki se odpre z linijo "Nowhere to run,...", bomba ob kateri se ježijo kocine, vrhunec pesmi pa se nahaja še enkrat več v izpiljenem inštrumentalnem vložku. Vse s čistim feelom in nenehnim poslušanjem srca. Zaključni detonator Reckless ohranja vso visoko vzdušje in boljšega zaključka na plošči si ne bi mogli želeti. Šusa na plošči sta Locked In s fantastičnim navzkrižnim ognjem solaž kitarksega dvojca in Reckless. Solaže zvenijo že prav v duhu Ram It Down, Kitarista sta vseskozi nadgrajevala svoje igranje. Ob vsej svoji unikatnosti, ki jo seva ta dvojec in nenehnemu eksperimentiranju, sta si postavila neke vrste spomenik. Torej sam zvok produkcije v solažah in slog igranja solaž je pravi pobeg na "Ram It Down" (1988). Torej "Turbo" je za njiju le točka nenehne pozitivne spremembe. Prvi bonus je navito hitri metalski vrvež All Fired Up, ki ne vsebuje nobenih sintetičnih ličil in zato še bolj vleče na nekaj kar bo prišlo izpod peresa skupine na snemalni trak dve leti kasneje. To je hitrejši komad od kateregakoli, ki je uradno izšel na "Turbo" plošči in prav čudno je, da se skupina ni odločila, da ga vključi na ploščo že takrat. Predstavljal bi namreč odlično popestritev in dodatno prispeval k dvigu dinamike plošče, na kateri po številu dominirajo srednje hitri komadi. Druga pesem je live verzija Locked In ki zveni po ambientu in performansu, kot bi bila s "Turbo" svetovne turneje, na kateri so Priest posneli svoj drugi uradni live album. A o tem več prihodnjič.
|
|
|||||