www.firegoat.com » Recenzije » Prospect
  Gost: Prijava | Včlani se Angleška verzija - English version
Prospect - "Moments"
Prospect 2002

Končno! Vzcvetela je prva cvetica v žanru progresivno orientiranega (metalskega) rocka na tleh Slovenije, ki je nihče od nas ne more več prezreti. Pojav Prospect je morda eden ključnih dogodkov pri oživljanju prave kvalitetne ponudbe in ozaveščanju slovenskih državljanov, da za isti denar lahko kupijo kvaliteto in ne podpirajo vseh 95% slovenskih trendovskih prevar, katerih namen je bliskovito in enkratno ožemanje žepov blodnega ljudstva.

Prospect so trenutno ena tistih delujočih skupin na slovenskih tleh, ki se lahko takoj kosajo s sovrstniki v svetu, kot so npr. Američani Enchant, Britanci Threshold ali Nemci Vanden Plas! Seveda s to razliko, da so Prospect pahnjeni v trenutno nesrečno situacijo in prisiljeni produkcije ter snemanja v neprimerljivo slabših pogojih kot omenjene skupine. Torej dovolj uvodnega javkanja!

V primerjavi s prvencem so Prospect naredili neverjeten napredek v kratkem času, kar je bilo pravzaprav težko pričakovati. Tokrat so pesmi kompaktnejše. Če je bil občutek, da so nekatere na prejšnji namerno nacefrane zaradi včasih težko razumljive izbire motivov, so tokrat Prospect sestavili vse kompozicije ušesom sila prijetno. Glasba ne razpada v motivih niti na eni točki, pač pa je v pesmih ohranjena vseskozi rdeča nit, od začetka do konca. Torej improvizacije polna mera, dovolj maneverskega prostora za driblanje raznih solistični odklopov je v njih, ki se izražajo nepredvidljivo spontano (kar je sila pozitivno, saj ob vnovičnem poslušanju lahko najdeš vedno kaj novega, torej knjiga, ki jo boste brali dalj časa je pred vami). Glasba ni šablonsko uokvirjena, pač pa Prospect nadvse uspešno gradijo svoj unikatni glasbeni izraz (pojeklenjenega zvoka kitarske dominance), kar je napoved, da zna fantom v svetovnem obsegu resnično uspeti. Enostavno. Njihov izraz postaja vse bolj striktno "prospektovski". Novosti pa vedno privlačijo, kar je napoved ključu do njihovega uspeha. Samo, da jih pograbi prava (tuja vsekakor) založba, ki jim bo omogočila poštene pogoje ustvarjanja, ki si jih fantje več kot le zaslužijo.



Refren naslovne pesmi razodeva bližnjo afiniteto članov skupine do zapuščine Dream Theater. Karizmatični pevec Simon je pomemben člen njihove glasbe saj njegov vokal premore prepoznavno bravo in tako postaja eden zaščitnih znakov skupine. Njegovo petje je v celoti postalo samozavestnejše, še bolj vživeto in zato zveni vriskač silno prepričljivo.

Vrhunci plošče. Prvi je nedvomno Perception Of Reality z zaključnim Simonovim screamom, ki pošlje mravljince navzdol hrbtenjače. Kitara in klaviature so bistro podvojene v harmonijah in s polaganjem skupnih eruptivnih eksplozij seveda igrajo glavno vlogo v tej pesmi. Ritem linija fluidno teče in neboleče lomi komad, kot se za progreivni žanr spodobi. Ekspresivni prehodi so skrbno sestavljeni skupaj in usklajeno vpadajo v kontraritme, kjer je to potrebno. Klaviature se poslužujejo vseh mogočih zvokov vključno z imitacijo Hammond orgel in klasičnega klavirja. Začetno bliskanje se domiselno umiri, ko pesem vodi naprej ritem linija ambientalno krita s klaviaturami, katerega luknja bistra izbira Romanovih kitarskih "lick-ov", nadvse pa je impresiven kitarski motiv, ki temu uvodnemu delu sledi. Visoko ambientalni komad, sestavljen iz mnogo različnih atmosfer, vas bo dodobra natresel. Perception Of Reality si nedvomno zasluži naziv mojstrovina. Rush pa bo tistim, ki ste naštelani na krajše vnetljivce, prav gotovo razdrla vaše butare.

Potem je nedvomno eden izstopajočih na plošči inštrumentalni Orient Express. Prospect so z njim ujeli popolnoma drug "feel". Magični inštrumental je zgrajen iz palete Balkansko zvenečih motivov. Odlična kolizija raznovrstne ritmike in usklajenega dela vseh štirih inštrumentalistov. Pesem deluje velikopotezno in izžareva izredno samozavest. Odigrana je na polno z jajci! Pozorni bodite na delo bobnov in basa! Izredna sestavljanka raznovrstnih fluidnih motivov. Težja točka je uravnovešena z Jaded Son, ki prikaže bend v mehkejši luči.

Living In Silence je še ena mojstrovina, ki vas bo odpihnila skozi unikatni kitarski rif. Resnično ne pomnim kdaj bi nazadnje slišal tako poseben izumček, kot je tale Romanova poslastica s katero poba uleti v komad takoj po uvodu, fenomenalno krita z izrednim sodelovanjem ritem linije. Rif neposredno izraža Romanovo osebnost, ki se v tem primeru kaj malo meni za vzornike in različne influence, pač pa izraža neposredno samega sebe, kar je bistvo vsakega vrhunskega umetnika. Biti sam svoj! Fant briljira skozi solaže in nas širokogrudno razveseljuje s konstantnim dodajanji raznovrstnih okraskov na celi plošči ter rafaljiranjem svetlobnih arpeggiov v prehodih. Kemija resnično deluje in jo je moč občutiti, kar se za prvenec ni moglo docela reči. Omenjena pesem je kompleksneje grajena vsebuej pa kot uravnilovko udarni epski refren. Vživeti Simon se v verzih vseskozi umetelno prilagaja strukturam motivov skladbe. Motivi so znova spretno usklajeno nanizani skupaj. Pesem tako izzveni znova kompaktno in docela prepričljivo. Simonov vokal mestoma potegne, na Jona Archa (ex-Fates Warning)..

Gledano skozi presek je "Moments" ujela večinoma žalosten ambientalni "feel", vendar kljub vsemu posije svetloba na trenutke skozi, kot je npr. pri The Man Who Walks Alone (z genialnim otvoritvenim rifom), ki so mu fantje vdahnili tudi rahlo sapico jazza. Kolikor sem se poglabljal, poskuša skupina podati skozi verze spoznanje, da mora vsak posameznik najti svojo pot po kateri hodi. V So Low uporabijo pobje glavni motiv za stopnjevanje atmosfere tako, da ga zvokovno nadgrajujejo skozi vsak njegov nadaljnji krog. Navzkrižni ogenj kitare in klaviatur slogovno narahlo prikliče vzporednico značilnih Stratovarius duelov.

Ob ne ravno rožnatih okoliščinah delovanja in večinoma nonšalantnem odnosu tistih ljudi, ki v Sloveniji živijo od trženja glasbe ("foteljašev"), so Prospect v tem trenutku z "Moments" iz sebe izželi maksimum. Vrata so na stežaj odprta. Zgodilo se bo, kot s tistim slovenskim režiserjem ki je dobil v tujini Zlatega Leva za svoj film potem, pa je čez noč postal slaven v Sloveniji, kjer so poprej pljuvali po njegovem delu. Tudi Prospect-om bodo, izvzemši zvesto slovensko bazo fanov, najprej ploskali v tujini (primer Laibach). Ni več vrnitve, pot vodi le navzgor. S takšno delovno vnemo, močno voljo ter vero v stvar, bo fantom prodor v špico svetovne progresivne scene nedvomno uspel.

Avtor:   Aleš



   
Vsebina te strani je avtorsko zaščitena s strani www.krokar.net in firegoat.com.
© 2000-2001 Vse pravice pridržane.