www.firegoat.com » Recenzije » Qwestion
  Gost: Prijava | Včlani se Angleška verzija - English version
Qwestion - "Y"
Qwestion 2002

No, no, no poglej si to stvaritev! Kaj lahko se pripeti, da se takšne skupine oprime vzdevek "Rush (ali Yes) novega stoletja", kajti v svojem početju so neverjetno provokativni, kot sta bila omenjena velika benda na začetku sedemdesetih. Vse kar je drugačno in izžareva iskreno svobodo, ki se izraža na nov drugačen način (svobode si drugače sploh ni moč predstavljati, kot neko vrsto ekspresije unikatnosti in posebnosti), je inštituciji nevarno in novinarčki (katerih preživetje je nujno vezano na ugajanje inštitucijam) lahko "majhen" bend izrabijo za lastno izživljanje in popestritev rumenega tiska, ki ga potem pri polni zavesti prodajajo množici. Osvežitev glasbenega prizorišča imenovana Qwestion, je skupina sestavljena iz dveh članov. Basista in kitarista. Mike in John sta se zaprla v garažo in odtreskala uro prvovrstnega džeminga skozi katerega so prilezle na plano vse mogoče ideje, ki sta jih umetnika kot fizični medij na svojevrsten način projecirala v prostor ljubiteljem glasbe v posluh.

Torej v čem je point? "Y" ponuja prvovrsten imenik kitarskih rifov, zanimiv za vse ljubitelje glasbe , ki zahtevajo, da se stalno nekaj dogaja in da glasba, ki jo poslušajo nenehne raziskuje in se neobremenjeno podaja na nova polja slave še neodkritega. In Qwestion pri tem uspevajo v polni meri. John nikakor ne škrtari z rifi, očitno je da se fant neobremenjeni prepušča lastnemu filingu. Toliko raznovrstnih rifov, kot jih ponudi John v npr.otvoritveni pesmi The Mask, bi kakemu drugemu bendu zadoščalo za stvaritev celotne plošče. Johnovo konstantno šaltanje vsemogočih rifov je okrepljeno z utrgano izraznim Mikeovim basiranjem (brez trzalice!), vendar to še ni vse. Za ritem sample sta poskrbela kar fanta sama in dodala s pomočjo mašine, ki je (seveda) kreacija najsodobnejših dosežkov na področju računalništva, neverjetno paleto raznolikih ritmov. Strah je povsem odvečen, pravi progresivni kontraritmi so zagotovljeni! Raznolikost se ne odraža le na nivoju ritemske večplastnosti, pač pa tudi zvočne. Poleg tega sta fanta briljantno začinila vse skupaj s pestrim cingljanjem in zvončkljanjem činel.

Qwestion prav tako nimajo nobenega predsodka pri pisanju meditativne glasbe. Poslušajte inštrumentalni sprehod bas kitare skozi lastne sanje v pesmi Muse. In kako skladno izbrani sampli bogatijo pesem in ji dodajajo posebne kvalitete. Najprogresivnejša odtrganca sta nedvomno Forest Of The Norm in Chaos, ki mestoma hudičevo potegne na dobro staro šolo rifinga nesmrtnega Savatage kitarista Crissa Olivo (R.I.P.), Qwestion vseskozi sila spretno zapoljnujejo zvočno praznino kitarskega rifinga v pavzah, saj so le te premitraljirane s treskanjem računalniškega čudesa. Torej kitara ni osredotočena le na sam rifing, pač pa si John utira pot pod svobodnim soncem z dodajanjem raznovrstnih pasaž, solističnih odklopov, celotno pesem Freeprov dobesedno odžezira, ne pozabi pa vriniti v svoj slogovni izraz tudi kakšne tercetne harmonije. Prijatelji slednje opazke, so zlasti častitelji britanskega N.W.O.B.H.M.-ja in današnjih nemških power metalskih utrdb, kar bi jih moralo pri Qwestion osrečiti. Ni prostora da bi se slučajno dolgočasil. Silno nepredvidljivo, spontano in vselej eksplozivno.

Produkcija je ujela garažni zvok (na fade outih je moč slišati tudi brenčanje ojačevalnikov) in impresivno paleto zvočnih podob. Tu imam v glavi fenomenalen kontrast ogenj bljuvajočega razjarjenega kitarskega zvoka, katerega žagarjenje se poslužuje uporabe agresivnega kompresorja, torej tak zvok bi moral zadovoljiti tudi ljubitelje novodobnih thrasherskih zadevic in na drugi strani plehnat zvok ritem mašine, katerega sintetičnost skrbi za pokrivaje zvočnega ranga zlasti višjih tonskih sekvenc. Vokalov ni in nikakor jih ni moč pogrešati.

"Y" je ujela izredno zvokovno in atmosferično glasbeno raznolikost. Qwestion so posebneži. Nori in do konca odtrgani! Kaj takega še ni lazilo po zemeljski obli. Skupina je sila pomembna, če bo seveda vztrajala na svoji poti. Progresivna scena je v rahlem zatonu, Qwestion pa samozavestno v pravem trenutku ponujajo glasbeni sceni še neodkrite dimenzije in nove razvojne možnosti. In to na sila preprost način. Iskreno in po principu osnovnega aksioma: "Bodi to kar si!" Fantje, prosim nadaljujte!

Avtor:   Aleš



   
Vsebina te strani je avtorsko zaščitena s strani www.krokar.net in firegoat.com.
© 2000-2001 Vse pravice pridržane.