INTERVJU S SATYRICON

Odgovarjala: Satyr in Frost
Intervju je bil narejen na Inferno festivalu v Oslu 13/4/2001
Intervju pripravila: Maja

Velikokrat, ko je treba poiskati katerega od članov black metal scene, pride do zapletov. Ker so na koncertih in slikah ponavadi namazani in jih obdaja nekakšna temačna, skrivnostna avra... človek dobi občutek, da je bolje, če jih pustiš pri miru... Toda v resničnem življenju jih največ izgleda popolnoma normalno, z vsemi normalnimi človeškimi lastnostmi, kot je npr. smeh, zato jih je včasih težko prepoznati.
Ko sem se obrnila na Moonfog, mi je Ann povedala, da bosta s Satyrjem nekje na Inferno festivalu in rekla, naj ju tam tudi poiščem - zaradi intervjuja s Satyricon... Ker se mi ni niti najmanj sanjalo, kako naj bi Ann izgledala, sem se odločila poiskati Satyrja. Ko sem že nekajkrat prečesala okolico, sem opazila človeka, ki bi lahko bil Satyr (z manjšimi odstopanji). Ta človek je imel, hm... lase? Nekaj minut sem oklevala, medtem pa je prišel Frost. Njega ni bilo težko prepoznati, saj ne izgleda dosti drugače kot na nekaterih slikah in... Ta avra, ki sem jo prej omenila - no, očitno je okoli njega tudi tedaj, ko ni na odru...
Tako sem se kljub zoprnemu občutku, ki se me je polastil, odločila za Khold majico, ki jo je nosil domnevni Satyr in ga nagovorila. Izkazalo se je, da je res Satyr (bravo jaz!) in da je na festivalu odgovoren za ozvočenje dveh skupin, Khold in Gehenne, ki sta nastopala kasneje tistega dne. Napotil me je poiskati Ann, ki naj bi organizirala intervju. Zabavno!!! Njegov namig, naj poiščem blondinko, mi ni bil ravno v pomoč, saj ima Ann, kot sem kasneje ugotovila, črne lase. Na mojo srečo pa se je izkazalo, da je Ann zelo sposobna ženska, saj je takoj našla Satyrja in Frosta in v nekaj minutah organizirala intervju. Tu pa je rezultat mojega pogovora s Satyrjem in Frostom:

Imate že ves material za novi album?

Satyr: Ja, v glavnem ja. Skladbe in besedila so že zdavnaj končana, toda bilo je potrebnih nekaj sprememb, ki jih delamo sproti. V glavnem je že ves narejen. Trenutno se ukvarjam z aranžmaji skladb in kot kaže... pravzaprav ne vem. Mislil sem snemati v juniju, toda če do takrat ne bom z vsem zadovoljen, bom čas snemanja prestavil na julij. Z delom nadaljujem vsak dan po malem, tako da bomo videli. Toda nova plošča bo izšla, to je sigurno.

Nam lahko namignete kaj več o njej?

Frost: Posvetilo se mi je, da bo to najbolj mračna plošča do sedaj. Na nek način je stroga, zelo avtoritativna, glasbeni okvirji so zelo ozki. Hladna je in stroga.

Boste snemali v istem studiu kot prejšnjič?

Satyr: Ne. Snemali bomo na Danskem v Puk studiu. Ta stoji na podeželju, na zelo mirnem in oddaljenem področju, kar je pravzaprav zelo primerno zaradi koncentracije. Veliko pomembnih skupin (Judas Priest, Sisters of Mercy) je že snemalo tam, zato imam dober občutek glede studia, saj take skupine ne snemajo kjerkoli. O puk studiu sem slišal že veliko dobrih stvari, tako glede lokacije kot tehnične opreme in ostalih stvari... In ker imajo tak seznam strank, sem prepričan, da gre za dobro izbiro.

Vidva sta edina stalna člana v skupini, zato večino glasbe naredita in posnameta sama. Kako se vama zdi igrati s "session" člani?

Frost: Drugačna izkušnja je. Trenutna zasedba je enaka kot je bila na plošči Rebel Extravaganza in zdi se, da je najboljša za to skupino, zato bomo pri njej vztrajali. Prav tako sva v studio vzela kitarista in basista, ko sva delala naslovno skladbo Slayerjev "Raining Blood".
Satyr: Ta ni za novi album, temveč za tribute album.

Kdo je izbral prav to skladbo?

Satyr: O tem se nisva veliko pogovarjala. Bilo je normalno, ker smo jo tolikokrat že igrali. Ta album in ta skladba sta za nas zelo pomembna, zato se o tem ni bilo potrebno posebaj dogovarjati. Gre za najbolj pomemben komad z najbolj pomembne plošče, ki je bila kdaj izdana.

Vsak vaš album se ne glasbeno temveč tudi vizualno razlikuje od ostalih. Ali posvečate veliko pozornosti temu, da je vaš izgled čimbolj edinstven?

Satyr: Konvencionalni izgled za nas ni zanimiv. Za nas je ekstremnost pomembna točka. Ne bi bili "mi", če bi delali nekaj stereotipnega. Ne gre nujno za načrtno odločitev, ampak bolj za vprašanje, kaj ti je všeč kot osebi - ali si individualist ali ne.

Med vašimi nastopi uporabljate veliko efektov. Ali poznate mejo, kjer efekti nehajo podpirati glasbo in postanejo moteč element? Ali to upoštevate, ko pripravljate koncert?

Frost: Misliš vizualne efekte? Mislim, da bi morali biti zelo ekstremni, da bi prevzeli vso pozornost in postali negativni faktor. Mislim, da je to skoraj nemogoče. Radi bi porabili več denarja za nastope, da bi lahko imeli bolj ekstremne vizualne efekte, toda težko si privoščiš veliko ognjenih efektov vsako noč. Zato ne vidim nevarnosti, da bi vizualni efekti kradli pozornost nastopu samemu.

Kaj pa predskupine? Na nekaterih turnejah jih je po 4 ali 5 in ljudje se že vsega naveličajo do nastopa glavne skupine. Ali imate sploh kaj vpliva, kar se tiče predskupin? Lahko odločate katere in koliko jih bo šlo z vami na turnejo?

Frost: Postavili smo mejo - 3. skupine.
Satyr: Osebno najraje ne bi imel predskupin. Na Norveškem smo imeli nekaj koncertov, kjer smo igrali sami in to mi je bilo zelo všeč. Ne gre za to, da ne bi hotel deliti odra z drugimi skupinami, pač pa gre za to, da ti ni treba razmišljati o tem, da moraš narediti na odru prostor za drugo skupino in potem so tu še tonske vaje in prostor v backstageu; gre torej za take, preproste stvari. Je pa tudi zelo malo skupin, ki so mi všeč in ki imajo možnost iti na turnejo z nami. Zato zmeraj, ko gremo na turnejo, dobimo za predskupino eno od skupin, s katerimi nimam nobenega odnosa; skupino, kot so npr. Behemoth - ne pravim, da jih ne maram, a tudi všeč mi niso. Do njih ne gojim nobenih močnih čustev, ne negativnih in ne pozitivnih.

In ponavadi je še nekaj lokalnih skupin...

Satyr: Oh, lokalni bandi... to je res grozno. Najhujše pri tem je, da morajo lokalni bandi plačati veliko denarja, da lahko nastopajo z nami. Mi od tega denarja ne dobimo nič. Edina stvar, ki bi nam lahko to nadoknadila, bi bilo 50% tega denarja, ki pa ga mi sploh ne vidimo.

Ali nameravate imeti še kaj koncertov pred izidom nove plošče?

Satyr: Ne.

Videti je, da dobivate vse več priznanj za svoj trud. Prišli ste na nacionalno lestvico, zmagali ste na Alarm tekmovanju za najboljšo skupino v živo. Kako vpliva na vas, ko veste, da ljudje cenijo vaše delo?

Satyr: Tako po svetu kot na Norveškem smo postali znani kot zelo dobra skupina. S tem mislim, da sedaj nismo več le zelo dober black metal band, pač pa nas obravnavajo kot zelo dober band nasploh. Ljudje, ki niso zainteresirani za black metal, pravijo, da smo res dober band. Mislim, da je to ena od posledic. Dobil sem vtis, da ljudje izven black metala, ko gledajo na nas... mi smo njihov alibi, da jim je black metal všeč. Na podelitvi nagrad, tu v Oslu je neka novinarka rekla, da smo Satyricon edini black metal band ob katerem ji grejo mravljinci po hrbtu. To je bil zame velik kompliment, saj jih največ misli, da smo hrupni. Ko pa dovolijo glasbi, da vstopi v njihovo dušo - to je velik kompliment. Počutim se, kot da je to kar počnem vesoljna temačnost, agresija...

(Eibon so kot skupina zelo napredovali in ker je Satyr eden od članov tega banda, sem izkoristila priložnost in mu postavila tudi nekaj vprašanj o Eibon.-ur.)
Člani Eibon ste si pridobili svoj ugled v različnih skupinah, projektih. Kdo pa vas je združil?

Satyr: Killjoy - ni poznal ne Fenriza, ne mene ampak... najprej je poklical Maniaca, potem je prišel Phil in prav on je hotel, da se jim pridruži še Fenriz. Mene so poklicali nazadnje, saj naj bi (na začetku) imel le stransko vlogo v bandu... kot basist. Toda čez čas sem postal bolj pomemben, saj znam zelo dobro pisati za zvrst, ki jo igramo.

Kako aktiven si pri pisanju glasbe za Eibon?

Satyr: Jaz napišem največ glasbe, tam okoli 70%. Ostalo napiše Phil. Večino besedil napiše Killjoy, pa tudi Phil in Fenriz sta jih nekaj napisala.

Kdo ima sedaj vokale?

Satyr: Vsi, razen Fenriza. Rekel bi, da sta Phil in Killjoy glavna vokalista, jaz pa imam tu in tam back vokale. Se pravi, da vsi trije, največ pa oba američana.

Eibon je le studijski band, kajne?

Satyr: Ja.

Album bo izdan pri Moonfog?

Satyr: V Evropi ga bodo izdali pri Moonfog, ne pa tudi v Ameriki. Ne vem, kdo ga bo tam izdal.

Kdaj ga lahko pričakujemo?

Satyr: Pozimi ali spomaladi naslednje leto. Če bi tako hoteli, bi bil album že končan, toda imeli smo druge prioritete. Jaz sem se moral skoncentrirati na Satyricon, Phil pa na Pantero. Pol albuma smo že posneli, ostalo pa bo moralo še počakati.

Tvoja prejšnja projekta - Wongraven in Storm si postavil na "hladno"?

Satyr: Ja.

Če bi lahko potoval v preteklost in nekaj prinesel s seboj v sedanjost, kaj bi to bilo?

Satyr: Kaj če bi prinsel vrline iz vikinških časov v moderno družbo - to bi bilo nekaj!

Katera se ti zdi najslabša človeška lastnost?

Frost: Očitno mentaliteta. Občutek slabotnosti, neumnosti, ki ju občuti veliko ljudi v tem času.

Katero osebnostno lastnost pa si želiš imeti?

Satyr: Toliko sem že slišal o svojih lastnostih, resničnega in neresničnega, da sem že čisto zmeden.

Toda iz tvojega vidika...

Frost: Rekel bi, da bi bil raje bolj discipliniran; toda delam na tem. Še zmeraj sem malo preveč len...
Satyr: Ne vidim se kot človeka z velikimi ambicijami glede stvari, ki zadevajo karakter. Je pa veliko majhnih stvari, ki jih želim izboljšati.

Katera skupina, ki nima podpisane pogodbe z Moonfog, bi si po vajinem mnenju zaslužila več pozornosti?

Satyr: To je težko vprašanje. Ko razmišljam o tem, pomislim na 666 International album, katerega sploh ne opazijo... Mislim, da je eden od dobrih albumov, o katerem nisem slišal veliko govora, album švedske skupine Änglag ård, ki se imenuje Hybris. Gre za progresiven rock; tega sicer drugače ne poslušam, a to je res dobra plošča. Slišal sem ljudi govoriti dobre stvari o njih, toda zaslužili bi si več pozornosti.

Prosila sem ju, da mi napišeta ime skupine, ki jo je Satyr omenil in tudi ime albuma druge skupine - gre za Norveško black/death skupino po imenu When, album pa se imenuje "Svartedauden".