 Limbonic Art
- "The Ultimate Death Worship" Nocturnal Art Productions 2002 Končno je tu! Novi album Limbonic Art - pričakovan nestrpno, a s kančnom nelagodja. Prejšnji album, "Ad Noctum - A Dynasty Of Death", je kot strela udaril v vse bolj medlo in uniformno black metal sceno, pravzaprav v celotno metal sceno. Vzel je sapo, redefiniral standarde in postal klasik. No, saj ne rečem, da tega še ni naredil noben bend. In takoj po takem albumu (vsaj za nekaj časa) zbledel. Počival na lovorikah. Emmm... recimo, naslednje dve ali tri plate? In od tu moje nelagodje... Dame in gospodje, z veseljem razglašam, da Limbonic Art NISTA (gre namreč za udarni dvojec Morfeusa in Daemona) potrdila mojih strahov - dosegla sta nekaj, kar bi lahko, če že ne pod nemogoče - uvrstili vsaj pod izjemno in do skrajnih meja neverjetno. "The Ultimate Death Worship" je več kot vreden svojega predhodnika. Limbonic Art spet jemljeta sapo, dotični album pa podira vse meje mogočega in band označuje za avantgardo žanra, ki je - mainstreamovski pozornosti in opaženosti navkljub - neodvisna, neukrotljiva; ustvarjalni jezik Limbonic Art je nepodredljiv, lasten le njima samima. Ne ozira se na klišeje, na uniformnost, na patos lahko prebavljive kvazi-gotike, na neoprijemljivo oznako "true", ki prinaša zgolj prazen dobiček ustaljenim in polustaljenim imenom ter medlo zadovoljstvo še bolj medlim občinstvom, podvrženim dogmatiki. Tisti, ki jih je strah predrznega rušenja zidov žanrskosti, naj se na daleč ognejo Limbonic Art in ostanejo "true" ob zbledelih Darkthrone ali pa "evil" in "dark" ob x-tem klonu kakih Dimmu Borgir. In kaj nam nudi "The Ultimate Death Worship"? Natanko to. Najbolj intenzivno atmosferiko, najbolj neposreden in prepričljiv izraz predanosti temni praznini "druge strani", agoniji smrtnih muk, demonske obsesije s koncem vsega. Album je slika psihoze od znotraj, ki ujame poslušalca s prvim introm in ga ne izpusti do zadnjega krika in akorda. Ne čudite se, če boste po koncu intenzivnega poslušanja bledi in tresoči se obrisali leden pot z obraza in prižgali vse luči okoli sebe! In ne čudite se eksploziji (samo?) destruktivne energije, ki jo bo glasno predvajanje "The Ultimate Death Worship" brez dvoma sprožilo. Iz glasbenega stališča smo priča izjemno hitremu bobnanju ritem mašine, katere zvok je postal skoraj zaščitna znamka Limbonic Art, ki pa so pričujoči artefakt izkoristili do skrajnih meja. No ja, morda so šli celo čez meje - ne ovitku ne piše koliko ritem mašin sta skurila tokom snemanja Daemon in Morfeus. To zvoku poleg hitrosti prinese element praznine in neosebnega hladu smrti, ki reže v samo dušo poslušalca. Kitare so distorzirane in hitre, nezgrešljivo blackmetalske, vendar povsem samosvoje - prisotna je udarnost, a vendar tudi melodika, ki komade vžge v poslušalčev um. O vokalu ne moram povedati veliko - izkušnja je preveč intenzivna, da bi jo opisoval z besedami. Rečem lahko le, da je Daemon (ponovno!) potrdil, da je vreden svojega vzdevka. Klaviature, efekti in občasni sampli zaključijo album v celoto na stopnji, ki je le stežka doseglijva. Sem že omenil, da je tudi produkcija popolna? Album seva ustvarjalni duh Limbonic Art vse od "Moon In The Scorpio" (1996) naprej in ga nadgrajuje z (bolj eksplicitnimi) kozmičnimi elementi ter rahlo industrializiranostjo (razvidno predvsem iz efektov in samplov). Učinek je popoln. Moje skromno mišljenje je, da trenutno ne obstaja skupina, ki bi lahko dosegla izraznost Limbonic Art, da o izvirnosti in dovršenosti niti ne govorim. "The Ultimate Death Worship" je album, ki bo zadovoljil tudi izbirčne in izkušene poslušalce. "Must have" za vse, ki niso zapriseženi žanrskim dogmam!
|
|
|||||