Rondinelli
- "Our Cross - Our Sins"
MTM / SPV 2002
No takole. Legendarni bobnar Bobby Rondinelli je okoli sebe zbral ekipo, katerih člani vključno z Bobyjem, so bili nekoč (z izjemo brata Teddyja, ki žagari po kitari) člani Black Sabbath. Tony Martin (preveč, da bi našteval kje in s kom je ta človek sodeloval na ploščah) na vokalih in basist Neil Murray (Whitsnake, Gary Moore, sedaj pa pri "užaljenih" Company Of Snakes). Bobby pa je tudi zamenjal kar nekaj bobnarskih stolčkov v karieri (Blue Oyster Cult, Rainbow, Quiet Riot, Doro). Zasedba je garancija popolne pristnosti.
Zvok produkcije močno spominja na kakšno "Cross Purposes" (1994) od Black Sabbath, nasploh sam rifing, soliranje, dodana kitarska ličila v prehodih (že takoj v otvoritveni dinamični "Naughty Dragon"). Seveda so bobni pri produkciji porinjeni močno naprej, pošteno naviti in uho parajoči, kar je edino pravilno za Bobbyjevo raznovrstno treskanje, vendar pa zvokovno ne prekrivajo drugih inštrumentov. Zvoku dajejo polnost in širino, prepoznavni stari dobri Bobby. Za pravo mero atmosferičnosti skrbijo vgrajene klaviature. Kitara je surovo živa (markantni rifi v Iommijevem slogu), magneti škripajo kot je treba in Teddy to spretno ter popolnoma svobodno izkorišča. Začetek "It's A Lie" je posebno odštekan. Lomljeno Bobbyjevo klofanje, čez katerega rohni kitara, ki kmalu umiri začetni tornado in preide v čisti Black Sabbath glavni rif, h kateremu se boljši vokal kot je Tonyjev ne bi mogel prilegati. In to se kar nadaljuje v naslednjega "The Meaning Of Evil", ki je pesem z briljantno skomponiranim srednjim delom. Torej konstantno "šaltanje" v smislu: "Bi poskusil malo tega, ali malo onega?" skrbi za nepredvidljivost v njej. "Bulls Eye" je še en zanimiv sprehod mojstrov improvizacije z nekaj jazzerskimi vložki, ki pesmico v njenem srednjem delu, katero sicer hoče kar raznesti od hardrock rafaljiranja, zelo okusno popestrijo. Kakor pa znajo biti v rifanju črni, tako lahko posvetlijo dan (refren v "Time").
Seveda eminence v eminentni zasedbi niso odkrile ničesar kar bi dišalo po topli vodi, pač pa je vsak izmed njih odžgal svoje kakor najbolje zna. Predstavljajte si, kot da bi se tam nekje leta 1986 ustavil čas. Torej preživeli dinozaver, ki še vedno izredno živahno pobrcava naokoli. Glede na svoj status, so brez kakršnega koli naprezanja uspešno pričarali pozno romantično-gotski Black Sabbath duh. Ta podobnost zna marsikoga motiti, saj si lahko misli: "Kaj klinac Rondinelli, saj so Black Sabbath s T. Martinom na vokalih dovolj!" Po drugi plati pa ni govora, da so slučajno kakšna kopija črne sobote, saj so ravno ti možakarji komponirali skupaj z Iommijem v Black Sabbath marsikaj, kar nosi tudi glasba starih in novih Rondinelli. Pravi ljubitelji hardrocka stare šole se boste novim Rondinelli le stežka uprli, kot se je težko upreti staremu dobremu vinu.
Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani.
|
|
|