 Grave Digger
- "Masterpieces" G.U.N. Records 2002 Hm, kot se je pripetilo Rage in njihovim avtorskim pravicam, tako se godi Grave Digger po pristanku pri novi založbi. Namreč, njihova stara založba (G.U.N. Records) je brez privolitve in upoštevanja avtorskih pravic članov skupine, ki so odjadrali k Nuclear Blast, na lastno pest "post festum" izdala njihov "best of" album. Seveda opremljen z mizernim štiristranskim bookletom. Vsaj naslovnica je impozantna, saj so zanjo uporabili starodavno rezbarijo A. Rethla, kot pri plošči "The Reaper" (1993) Preostane nam tehtanje. Ali kot fan ignorirati to izdajo, saj njen obstoj tudi skupina ne priznava, ali pa pograbiti ta "best of". Razlogov za nakup tega CD-ja je ravno toliko, kot za njegovo ignoranco, če ne še več. Vse pesmi so remastrirane. Za to je poskrbel "izdajalec", bivši kitarist grobokopačev Uwe Lulis (sedaj Rebellion). In ravno izvrstno opravljeno remastriranje je najmočnejši argument, zakaj se izplača kupiti tale "best of". Vemo po čem slovijo Grave Digger. Po Chrisovem strupenem kruležu, brezkompromisnem odprtem tevtoničnem rifanju in ubijajočem torpediranju bobnov. Vse to je sedaj še bolj navito in inštrumenti dodatno ločeni med seboj. Torej popolna vampirija, ki je remastrirana in tako dodatno povampirjena ter strupena kar se da. Chrisov vokal je še izrazitejši ("echo" efekt je kristalno razločno slišen) zlasti pri izvedbah "Symphony Of Death" (verzija brez uvoda), "The Reaper" (verzija brez uvoda), "Fight The Fire", "Circle Of Witches" ali epičnem "Heart Of Darkness" in treh orgazmih iz Tunes Of War (1996) "Rebellion (the clans are marching)", "Scotland United" in "Dark Of The Sun", torej večinoma starejših stvaritah. Posebej zvok bobnov je fantastičen in najočitneje nas njegova izboljšava opozori v pesmih "Symphony Of Death", "The Reaper" in "Fight The Fire", kjer je klofal bobne še Jörg Michael (danes pri dobičkonosnejših Stratovarius). Posebna poslastica pa so tri pesmi in sicer klasike osemdesetih "Headbanging Man", "Heavy Metal Breakdown" in "Witchunter" odigrane na novo v zasedbi Bolthendal/Arnold/Lulis/Götlich leta 1997, za priboljšek (dodane orkestralne aranžmaje) pa je seveda poskrbel H.P. Katzenburg. Aaaaaah!!! Kako je tole fantastično. Lulisove solaže z značilnim zvokom takratnega "tunes of war" obdobja (nobenega zvočnega maskiranja) skupine. Surovo žaganje, sekanje, drvarjenje podprto s tevtonsko ritem linijo. Ne smem pa pozabiti tistega, kar še posebej krasi glasbo Grave Digger in je njen unikatni zaščitni znak: superiorni rjovež "strička razparača" namreč. No, če sem že naštel polovico kompilacije, pa naj dodam, da so se na plošči znašli še "Lionheart" in "Battle Of Bannockburn" z Knights Of The Cross (1998) plošče ter "Excalibur" in "The Roundtable" z Excalibur (1999). Pesmi si na plošči ne sledijo druga za drugo glede na njihov zgodovinski nastanek, pač pa so genijalno pomešane med seboj. Prostor na zgoščenki je časovno maksimalno izkoriščen. Aha, za konec je "prištukana" še "Ballad Of Mary (The Queen Of Scots)". Tako. Edina zavora, ki je sedaj še ostala, je astronomska cena (štiri čuke), sicer pa me kot "grobokopaškega" odvisnika že močno grabi, da se spet požvižgam na denar in jo pri tej priči odkurim v štacuno. Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani. 
|
|
|||||