 Aisling
- "Aisling" 2002 Poganski black metalci Aisling prihajajo iz Trsta. Leta 1999 so izdali svoj prvi demo posnetek z naslovom "Endless Cycle", ki pa je že razprodan. Njihov prvenec "Aisling" je izšel vPoganski black metalci Aisling prihajajo iz Trsta. Leta 1999 so izdali svoj prvi demo posnetek z naslovom "Endless Cycle", ki pa je že razprodan. Njihov prvenec "Aisling" je izšel v samozaložbi dve leti kasneje. Še pred njegovim izidom jih je zapustil kitarist in back vokalist Diego B., njegovo mesto pa je takoj po izidu prvenca zavzel Matteo. Plošča se začne s počasnim inštrumentalnim introm, kateremu sledi soliden drugi komad z naslovom "The Oracle Of Dehumanisation". Gre za zelo razgiban komad z udarnim uvodom. Skozi njega se ves čas prepletajo grim in clean vokali, del besedila je (verjetno zaradi boljšega učinka) tudi govorjen. Naj še omenim, da so grim vokali na celi plošči podpovprečni, medtem ko so clean vokali skoraj neslišni in zato težko razberljivi. Nasploh so vsi vokali preveč pomaknjeni v ozadje. Toda vrnimo se k drugemu komadu. Proti koncu skladbe se hitrost naenkrat razblini in pademo v nežen, tih zaključek, ki malo spominja na Anathemino ploščo "Eternity". Tretji komad, "Sepulchral Council Of The Beholders", se začne bolj umirjeno, v nekakšnem bolj groovy stilu. Tu se je band očitno odločil eksperimentirati s clean vokali, ki sledijo skandinavskemu igračkanju s folkom. Vse skupaj zveni pravzaprav zelo bizarno vse tja do prehoda, ko se tempo umiri in se komad prelevi v bolj poslušljivo obliko. Clean vokali na koncu komada bi lahko tu prišli res do izraza, če jih ne bi povozila produkcija. Naslednji komad, "Misanthropic Salvation", je spet zelo razgiban, a ne vsebuje nič posebnega, kar bi se mi zdelo vredno izpostaviti. "Duan Amhairghine" odpre zavijanje vetra (kako zelo klišejsko), ki mu sledita akustična kitara in flavta. Ko slednja utihne, glavno vlogo prevzame čelo, temu pa sledita moški clean vokal in ženski mezzo soprano. In potem spet vse še enkrat od začetka. Predstavljajte si "Eternity" (Anathema) s pridihom Opeth in Ulver, pa dobite "Duan Amhairghine". Zagrizeni retro black metalci bi takemu komadu rekli "sleeping pill". Iz sveta sanj te vrne "Crushing The Wall Of Time". Grim vokal je tu, milo rečeno, porazen. Zveni približno tako, kot če bi poslušal tipa z angino, ki se poskuša dreti v mikrofon. Seveda dretje in ruženje spet prekine akustična kitara, ki se ji pridruži še čelo in daljši monolog. Potem spet zaružijo kitare in, hm, zakraka vokal, komad pa se spet zaključi (ja, uganili ste) z akustiko. "Tir Na N'og (Forgotten Rites)" se od ostalih komadov ne razlikuje kaj dosti. Spet veliko menjavanja ritma, izmenjavanja grim vokalov in govorjenega teksta, vpletanja flavte to pa je tudi vse. Aisling s to ploščo niso ravno odkrili Amerike, saj je bilo vse v glavnem že slišano. Toda njihova plošča je kljub poraznim grim vokalom in slabi produkciji vredna poslušanja.
|
|
|||||