 Darkthrone
- "Plaguewielder" Moonfog Productions 2001 Eden redkih izdelkov v zadnjem času za katerega sem si vzela čas že ob prvem poslušanju, namesto običajnega preverjanja skladb ob pomivanju posode (kar ni čisto točno, ker ne pomivam posode, ampak mislim, da je namig dovolj jasen). Za tem sem odlašala s pisanjem tele recenzije in se - med opomini glede rokov oddaje s strani glavne urednice in precej konstantnim poslušanjem samega albuma - odločala kaj vraga naj napišem. Dejstvo je namreč, da nimam niti najmanjše želje napisati objektivne recenzije samega albuma iz čisto preprostega razloga, ker mi je album prekleto všeč, še posebno skladbi "Raining Murder" in "Wreak". Oh ja, lahko bi sicer navedla cel kup razlogov zakaj Plaguewielder ni "kultni album, ki bi navdušil širok krog zavednih ljubiteljev metala", ampak nima smisla. Vsaj ne z moje strani (ali pa predvsem z moje strani). Intro, ki me je s svojo mračnostjo sicer hipoma asociiral na začetek "A blaze in the Northern Sky" in v katerem izveni sledeči stavek: "It is not by death but by life that death kills life". Groteskno. Na albumu je sicer 6 skladb, v katerih se značilno izmenjujejo hitri in počasni deli, vendar pa cel album preveva čuden občutek. Če verjamete v skelet, ki se sprehaja okrog s koso v rokah, si lahko mislite, da opravlja svoje delo brez navdušenja, brez občutkov in brez razumevanja tako za tiste, ki se je bojijo, kot za vse tiste, ki jo poveličujejo. Kar ima veliko podobnosti z Plaguewileder. Ponavlajajoči rifi, vendar skoraj nobenih catchy melodij na katere bi lahko pokazal s prstom, zaradi česar je album lahko tudi precej težko poslušljiv. In zaradi česar mu mnogi očitajo monotonost. Kar se mi po eni strani zdi verjetno, ne pa tudi razumljivo. In kar me skoraj spravlja v smeh. Predvsem zato, ker si lahko zamišljam, prihajajoče razprave na to temo in nesmiselno deljenje na "stare" in "nove" Darkthrone. Da se vrnem na album: vokali, pred katerimi se še vedno skrije večina scene in ki se kot vedno primerno vnešeni v posamezno skladbo, zahvaljujoč Nocturno Cultovem smislu za interpretacijo besedil (ob poplavi bandov, ki očitno nimajo nobenega smisla za omenjeno zadevo, vedno bolj občudujoče). Oh, in besedila se celo splača prebrati (kar sicer velja za večino Darkthrone izdelkov, vedno manj pa za splošno black metal sceno, ampak o tem kdaj drugič). P.S.: Bonus albumu za dopadljiv cover in premišljen dizajn. Dejstvo, da je zadeva barvna je še ena kost več, za katero se bodo nekateri zagrebli. Tip: Temna postava, ki vleče voziček po zapuščenih ulicah in se ustavlja pred vrati z rdečim znakom.
|
|
|||||