DUSK DELIGHT
Odgovarjala: Dali in Andraž
Intervju je bil narejen v K4, Ljubljana 17/01/2001
Intervju pripravili: Maja in Anja


Trenutno ste sredi snemanja vašega prvega CD-ja?

Dali: Ja, počasi napredujemo...

Pred tem je okrog krožil vaš demo CD...

Dali: Takrat smo imeli namen resno snemati, vendar pa je zaradi spleta okoliščin iz tega nastal demo CD. Za band je bila to testna izkušnja, da se privadimo načinu dela v studiu. Dogovorili smo se, da se bomo stvari lotili bolj resno nekoliko kasneje - to kar počnemo sedaj - in da dve skladbi, ki sta posneti, uporabimo kot demo... čeprav to niti demo ni. Pošiljali smo CD okrog raznim organizatorjem koncertov, da so ljudje dobili informacijo o tem, kaj delamo, kakšno glasbo igramo...

Svojo glasbo ste predstavljali tudi na koncertih, čeprav jih ni bilo ravno veliko...

Dali: Ponudb za koncerte je bilo v resnici dosti, je pa res, da smo igrali samo na "boljših" koncertih, ker nam mnogi niso mogli zagotoviti tistih osnovnih pogojev, da bi lahko izvedli kvaliteten koncert. Pogoji sami niso tako zahtevni. Na koncertu želimo imeti svoje bobne in triger sistem... ...Imamo svojo filozofijo: "Ko greš na koncert imaš 50% možnosti, da narediš dober koncert in 50%, da totalno zabluziš..." Poskušamo se izogibati drugim 50%, zato imamo raje manj koncertov, ki so kvalitetni, kot pa da igramo po "luknjah", kjer se ne sliši kaj igra bobnar in kaj basist...

Kako ste prišli skupaj?

Dali: Jaz sem pred tem igral v drugem bandu, pri Godscard, vendar sem ugotovil, da zadeve ne funkcionirajo tako, kot bi morale... in tako se je porodila želja po lastnem bandu. Poklical sem Igorja iz Noctiferie, on je poznal Robija, ki igra zdaj bobne pri Scaffold... in pridružil se nam je še basist Maček.. Takrat smo začeli igrati. Potem je prišlo do sprememb, Mačka je zamenjal Andraž, s katerim sva se poznala še pred tem, nakar se je zadeva za nekaj časa ustavila. V bistvu sva potem z Andražem ostala sama...

Andraž:...in malo več kot leto iskala bobnarja...

Dali: Ja, z Blažem, ki je sedaj naš bobnar sva skupaj igrala že pred tem, ko sva bila še "mulca", jaz kitaro, on pa bobne in nobenega nisva mogla najti, ki bi se nama pridružil. On je bobne prodal po nesreči z avtom... jaz pa sem mu potem, ko nisva našla nobenega drugega, "težil" dokler ni kupil novih. Takrat se je vse skupaj resno začelo. Pred tremi leti smo začeli delovati pod imenom Dusk Delight... Kasneje je v skupino prišel še Dejzi, kitarist. V tej zasedbi igramo zdaj že dve leti in se tudi v redu razumemo. Andraž ima poleg basa tudi vokale.

Kakšen je proces pisanja skladb, besedil?

Dali: Razen bobnarja vsi pišemo besedila za band...

Andraž: Glede na način pisanja besedil se Dali, Dejzi in jaz precej razlikujemo, kar je včasih kar težko uskladiti v nek razumljiv koncept. Jaz imam mogoče malo bolj poetična besedila...

Dali:... konfuzna, jaz pišem bolj direktna...

Andraž: Dejzijeva besedila pa so še bolj direktna... (smeh). V bistvu je vse podobno prehodu... ena stran hriba je s tunelom povezana s drugo stranjo, ki je popolnoma drugačna, vendar pa je to še vedno isti svet. Kar se tiče glasbe... glasba vedno nastane prva.

Dali: Glasba ima pri nas veliko prednost pred besedili. Osebno, ne govorim v imenu celega banda, mislim, da je pomembnost glasbe 90%, besedila pa 10%. Toliko več poudarka dam na glasbo.

Andraž: Besedila morajo slediti konceptu glasbe in z vokalom moraš interpretirati besedila na svoj način. Ne moreš slepo slediti nekomu, ki ti reče, tukaj naredi to, tukaj pa to... zadeve ne funkcionirajo na ta način...

Dali: Vsak naredi svoj osnutek do konca, in dodela koncept tega kako naj bi skladba zvenela in bila odigrana. Nimamo te navade, da bi se dobili skupaj za dve uri "no, zdaj bomo pa delali novo skladbo". Takšnega načina dela se izogibamo. Vsak naredi svojo skladbo od začetka do konca.

Kaj je potem tisto, kar vas druži, zaradi česar ste razpoznavni kot Dusk Delight? Kako, kljub temu da vsak napiše celo skladbo, da se ujamete v tej zvrsti, ki jo igrate?

Dali: V zvrsti se na začetku nismo ujeli, sedaj se že, ker zdaj že vemo kaj "paše" v band... Tudi drugače imamo precej različne okuse glede glasbe, ki nam je všeč; recimo kitarist je najhujši power metalec na našem koncu.... pa smo se kljub temu ujeli. Tudi on ve, kaj mora za ta band narediti in česa ne... on "za svoje srce" doma dela in takih stvari ne bo prinesel v Dusk Delight.... Na začetku smo imeli par konfliktov zaradi tega, ampak smo jih kmalu razumno rešili, tako da zdaj takšnih problemov več nimamo.

Razen Andraža še kdo sodeluje v kakšnem drugem bandu, projektu...?

Andraž: Vem, da Dejzi dela tudi nekakšen trash-power band...

Ali tudi v svojem drugem bandu tako aktivno sodeluješ ali imate drugačen način pisanja skladb? Kako sploh ločiš ideje, ki so namenjene za Dusk Delight od tistih, ki jih uporabiš pri Last Twilight?

Andraž: Po eni strani je drugačen že okvir razmišljanja in občutki, ki jih imam pri enem in drugem bandu. Pri Dusk Delight smo bolj tehnični, točno vemo kaj hočemo, z drugim bandom, Last Twilight, pa še raziskujemo. V bandu samem smo bili tudi tako različni po karakterjih, da je po dveh, treh letih prišlo do prelomnice in je iz banda odšel kitarist, ker se nismo ujeli... Nimamo tako točno začrtane poti, ciljev, malo eksperimentiramo...še vedno se postavi meja, čeprav v tem bandu pustim bolj proste roke tudi drugim. Pri Dusk Delight naredim sam 99%, oz. 100% ene skladbe, pri Last Twilight je to 80%... zaradi česar nam tudi vzame več časa, da nekaj skupaj naredimo, dodelamo določene stvari...

Imeli ste tudi koncerte izven Slovenije?

Dali: Ja, dvakrat smo igrali na Hrvaškem in obakrat je bilo fenomenalno. Hrvaška se mi zdi veliko bolj dovzetna, saj jih je tudi več... V Zagrebu smo igrali dvakrat in vedno smo imeli koncert sredi tedna, zaradi česar nisem pričakoval takšne reakcije, kot je pozneje sledila.

Andraž: Mislim, da oni do zdaj niso imeli možnosti, niso imeli toliko koncertov, zato pridejo na vsak koncert, ki je organiziran. In če tam narediš dober koncert, če imaš dobre pogoje, znajo to stokrat bolj ceniti kot pa pri nas, ker tega prej niso imeli možnosti doživeti. Pri nas, v Sloveniji je to že drugače... bilo je obdobje, ko je bilo ogromno koncertov in so se jih ljudje prenasičili in so nehali hoditi na koncerte. To je bilo pred tremi, štirimi leti... Recimo, v Kranju, si imel v tistem obdobju vsak vikend koncert... mislim, da so Godscard igrali tam vsake 14 dni, kar je potem tudi povzročilo, da v roku enega leta noben ni več hodil na te koncerte, ker so vse že tolikokrat slišali....

Kateri slovenski bandi so vam všeč ali pa jih kakorkoli podpirate?

Dali: Saj jih ni veliko... meni so zelo všeč Sabaium.

Andraž: Jaz na nek način podpiram vse bande, saj nas ni tako veliko, tako da se nam ni treba "tepst" med sabo, na koncu itak ne bo noben uspel ali pa mogoče samo eden... in v tem primeru ne bi bilo nobene scene, ampak monopol enega banda, ki ga ljudje sploh ne bi poslušali, ne bi hodili na koncerte, ker bi igrali samo oni.... je pa določena meja, katere bande "podpiram". Morajo se truditi... obstajajo bandi, kot so Noctiferia, Scaffold, Sabaium, ki igrajo različne zvrsti metala v Sloveniji.

Vzorniki, bandi zaradi katerih sta se odločila, da bosta začela igrati kitaro, bas...

Dali: Bom povedal zgodbico "moj bratranec iz Šentilja", bivši kitarist od Sabaium, iz časov, ko so se še imenovali Catacomb..., je enkrat prinesel eno kaseto, kompilacijo na kateri je bila posneta skladba Mansion in Darkness, Kinga Diamonda z albuma Abigail. Ko sem slišal to skladbo, sem se odločil. In kot "mulc" sem upal, da bom pri dvajsetih vozil avto in poslušal ta komad. Ta želja po avtu me je minila, King Diamond pa je ostal ( v avtu ima samo album Kinga Daimonda-House of God - op.ured.)

Andraž: Jaz sem se odločil, ko sem videl Jana Plestenjaka in sem si rekel, da tega jaz ne bom počel. Tako je ostal na izbiro samo še metal...Svoje ideje sem začel dobivati po tem, ko sem slišal skupino At the Gates, čeprav sem že pred tem igral kitaro, poslušal različne zvrsti metala. Sem pa s tem, ko sem dobil v roke ta album ....se dokončno usmeril.

Dali: Drugače pa niti jaz, niti Andraž v prostem času ne poslušava veliko metala. Jaz imam tako službo, kjer moram poslušati takšen "crap od muske", da sem vsega hudega vajen.

Andraž: Če ne bi bilo te oddaje, ki jo z Dalijem vodiva na radiu Triglav - Težke frekvence - ne bi slišal toliko metal glasbe, kot jo slišim zdaj, ker jo načrtno ne poslušam. Vse kar slišiš se nekako zabeleži v tvoji podzavesti in prej ali slej pride na dan. Ravno zato včasih poslušam "x glasbo", ki deluje kot...katalizator, da se spraznim vseh vplivov. V glasbi so ciklusi, imaš obdobja, ko ustvarjaš in obdobja, ko se vsega naješ, ko nočeš več videti ljudi s katerimi delaš, ko enostavno potrebuješ14 dni miru, da se "spraviš k sebi" in da se sprosti vsa napetost, ki se nabira tekom leta. Recimo Dejzi...

Dali:...o njem ni ne duha ne sluha dva meseca, ko nimamo vaj!

Andraž: ...ja, prej ko si spraševala o razliki med Dusk Delight in Last Twilight. Za Dusk Delight bi lahko rekel, da smo "kvazi profesionalni", kar se tiče pristopa k glasbi. Pridemo na vajo, igramo, delamo, pa se potem mogoče sploh ne vidimo do naslednjič... Nimamo te težnje, da bi se družili skupaj tudi po tem, izven časa, ki ga preživimo skupaj kot band. Saj se poznamo...

Dali: Od veliko skupin smo že slišali, da ne razumejo tega našega odnosa. Zakaj nas nikjer ne vidijo skupaj, predvsem je tu izrazit odnos z našim kitaristom. On ima svojo družbo in nikoli nismo skupaj, če ga vidimo si rečemo živjo. Ampak jaz rabim dobrega kitarista, ne dobrega kolega v skupini. Sicer je v redu, če je tudi kolega, ampak če ima svojo družbo...

Kako pogosto imate vaje?

Dali: Sedaj jih nismo imeli že ... pol leta (smeh). Ne, spremenili smo način dela, ne bomo več imeli vaj...

Andraž (prekine Dalija):...smo preveč dobri...

Dali: Ne, ugotovili smo, da na vajah izgubiš preveč energije, ki bi jo lahko porabil kako drugače, v tem času bi lahko naredil veliko bolj koristnih stvari za band... Kar pomeni, da vsak iz ideje, ki jo ima v glavi naredi osnutek in to pokaže drugim... Zakaj bi moral biti na vaji? Dve leti smo preigravali iste komade, ko smo prišli v studio, smo bili vsi že vsega naveličani. Če bi prešteli ure, ki smo jih prebili na vajah, bi dobili ogromno cifro, sam rezultat pa ni zaradi tega nič boljši, kot če bi odšli direktno z idejami snemati v studio. Imamo pa to možnost, da lahko v studiu prebijemo neomejeno količino časa, zato lahko ustvarjamo po svoje. Zato smo se odločili za naslednjo ploščo, da je ne bomo več "pacali" toliko časa. Naredili bomo tiste grobe demote, zato da vidimo v kakšno smer se razvija vse skupaj, pa da bobnar, ki ponavadi prvi snema dojame vso stvar in naštudira skladbe, ampak se bodo ideje dodelale v studiu, ne na vajah. Vaje pridejo na vrsto šele po CD-ju, pred koncerti.

Andraž: Najprej mora vsak sam, doma, realizirati idejo, ki jo nosi. Vaje niso namenjene temu, da bi ti samega sebe tehnično pilil, zato ker mislim, da imamo za sabo toliko let igranja, da bi se vsak moral zavedati svojih zmožnosti, kje so njegove meje, kako uporabljati svoj inštrument... Prej smo imeli po 3-krat, 4-krat na teden vaje, igrali ene in iste komade, jaz na koncu tudi peti nisem mogel več, ker se mi ni zdelo smiselno. Jaz besedila znam, vem kako si sledijo.... Na koncu res prideš do tega, da rabiš samo čas pred turnejo, pred koncertom, da se privadimo drug na drugega, da ugotovimo, če ta kemija v bandu še deluje, kar pa se ustvarjalnega dela in napredka tiče je to stvar vsakega posameznika v bandu in pa dela v studiu.

Zdi se, da izstopate iz Slovenske scene tako po načinu dela, kot po glasbi, ki jo igrate...

Dali: Lahko, da mi bo kdo zameril te besede, ampak če si izbereš slovensko sceno za cilj, potem si lahko zelo hitro nekje pri vrhu. In to ni naš cilj. Zavedam pa se, da smo proti tuji konkurenci še vedno zelo nizko. Za nas je cilj tuja scena in dokler nam ne bo to uspelo, cilj ne bo dosežen.

Andraž: Mislim, da cilj sploh ni osredotočen na "premagovanje drugih bandov". V bistvu želiš premagati samega sebe, ker tekmujemo v resnici sami s sabo. Ta album dobesedno delamo že eno leto, ampak razlog je v tem, da se ne samo glasbeno, ampak tudi produkcijsko nadgrajujemo. Visimo na internetu cele dneve in preizkušamo nove programe...

Dali(ga prekine):Legalne programe...(smeh)

Andraž:...saj nisem rekel, da so nelegalni... Delamo v studiu, iščemo svoj zvok...Obenem smo avtorji glasbe, izvajalci, producenti...vse. Na koncu bomo mogoče še celo promoterji svoje glasbe...

Dali: Kupujemo opremo, pa pri starših živimo. To je končni rezultat tega kar počnemo. Bobnar je vsaj toliko pameten, da je avto kupil... (smeh). Ampak če ne bom zdaj poizkusil, ne bom nikoli...

Andraž: Nikoli si ne boš mogel očitati, da nisi poizkusil in ne vidim smisla v tem, da si zastavljaš nizke cilje... človek, ki je sedaj uspešen, je bil enkrat star toliko kot mi in je imel iste sanje in mu jih je uspelo uresničiti. Če pa že vnaprej misliš, da nečesa ne boš mogel doseči, potem ti pa to res ne bo uspelo, razen če boš imel res veliko sreče... Vzeti moraš usodo v svoje roke in se ne prepustiti toku. Dogajajo se naključja, ampak zelo veliko sam prispevaš k uresničitvi tega, česar si želiš in če želiš priti do cilja se moraš potruditi in dati vse od sebe.

Na oder se boste vrnili šele po tem, ko bo izdan CD?

Dali: CD je sedaj prioriteta, tako da po vsej verjetnosti res ne bo nobenih koncertov dokler ne bomo tega CD-ja držali v roki. Saj imamo ponudbe, ampak brez albuma... nisi nič. Po določenem času moraš izdati material.

Andraž: Dosti ljudi nas sprašuje zakaj imamo tak "fuck off attitude" do scene, zakaj ne hodimo na koncerte, ste predobri za nas... To ni to! Jaz moram prvič razčistiti sam s sabo preden grem na koncert, drugič pa moram imeti toliko spoštovanja do ljudi, ki pridejo na koncert, da jim pokažem res to, česar smo mi trenutno sposobni. In če bi moral igrati nekje, kjer mi tega ne morejo zagotoviti, raje ne igram, kot pa da delam anti propagando za metal kot zvrst in za naš band.

Dali: Ja, imeli smo probleme z organizatorji in na par koncertih zaradi tega nismo igrali. Se pa je rezultat tega pokazal tam ,kjer smo igrali, kjer smo dobili zelo pozitiven "feedback" od ljudi, tudi tistih, ki nekaj pomenijo v underground sceni in smo jih... fascinirali... dobili smo potrditev, da je naš pristop pravilen, da je prav da imamo tak odnos.

Andraž: Če imaš možnost, da neovirano vso to energijo, ki se vlaga noter, vsake toliko časa sprostiš ven v občinstvo, v ljudi, boš to tudi dobil nazaj.