 Kotipelto
- "Waiting For The Dawn" Century Media 2002 Solo prvenec Tima Kotipelta v vlogi "staroegipčana" je nadvse lepa stvaritev. V ta namen je okoli sebe zbral prvovrstne glasbenike, večinoma sonarodnjake, kot so Jari Kainulainen (Stratovarius), Sami Virtanen (kitara), Mirka Rantanen na bobnih (oba Warmen), Gas Lipstik (HIM), njim pa dodal prvovrstnega kitarskega virtuoza Michaela Romea (Symphony X). Le drveči "Knowledge And Wisdom", v katerega je s svojo kitaro in značilnim "Helloween pikanjem" vskočil celo sam Roland Grapow (ex-Helloween), spominja po glavnem rifu na Stratovarius. Za kvaliteten rifing in soliranje kitar je v celoti poskrbljeno. Ah, skoraj bi pozabil bistvo. Vokal. Da, barva glasu je kristalno čista, takoj prepoznavna in unikatna - Timova, z eno bistveno razliko od njegovega Stratovarius udejstvovanja. Tokrat poje fant kakor se mu zahoče, kar pomeni, da nam je Timo pokazal tudi drugo plat medalje. Spretno je izkoristil svoje "Stratovarius počitnice" ter se izvrstno odrezal kot glasbeni komponist in producent. Večino plošče sestavljajo pesmi srednjega tempa, krasi pa jo tudi dinamično sožitje kitar in klaviatur. Tudi znotraj solaž. Na klaviaturah skrbita za njih še dva Timova sonarodnjaka, Mirko Harkinen (Sonata Arctica) in Janne Warman (Children Of Bodom, Warmen). V "Vizier" npr. krije Janne rifing kitar tudi z hammond zvokom. Timo je izbiral vokalne linije, ki mestoma močno spominjajo na poteze Iron Maiden v letih 1983-84 (v pesmih "Battle Of Gods", "Chosen By Re" ali v otvoritveni "Travel Through Time"). Kotipelto goji (pričakovani) melodični pristop h glasbi, ki ga približuje koreninam tradicionalnega heavy metala osemdesetih. Pesmi so, ne glede na pogostost raznovrstnih in bravuroznih solističnih "odklopov" znotraj njih, v osnovi enostavno zastavljene in ohranjajo udarnost. Produkcija je prav tako ostala pri življenju, kar je sicer za splošni skandinavski "instant" pristop nadvse pohvalno. Prav v "Waiting For The Dawn", ki se v sredini prelevi v perfektno sestavljanko motivov (z orientalskimi kitarskimi pasažami), značilno za "zlate" Iron Maiden (srednja osemdeseta) in v naslednji "Arise", ko "klofajo" po inštrumentih sami finski glasbeniki, pride še posebej do izraznosti njihov občutek za dvigovanje vzdušja. Popolna melanholija finskega žanra, ki doseže vrhunec ob zaključku plošče s prelepim akustičnim refrenom v "The Movement Of A Nile". Timo Kotipelto je na solo avanturi po starodavnem Egiptu pokazal izreden smisel komponiranja glasbe. Upajmo, da je drugemu Timu (tistemu, ki ima pri Stratovarius vedno glavno besedo) "Waiting For The Dawn" prišla v uho. Še bolj pa upajmo, da bo T. Tolkki z upoštevanjem ne le svojih, pač pa tudi kolegovih idej, pripomogel k nujno potrebni osvežitvi bodočih Stratovarius stvaritev. Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani. 
|
|
|||||