 Yngwie J. Malmsteen's Rising Force
- "Attack!!" Steamhammer / SPV 2002 "Attack!!" je pričakovani popravek zvočne polomije prejšnjega albuma.in znova hudo navita plošča. Prava Malmsteen produkcija je znova tu in nova plošča močno odstopa od zadnjih njegovih produktov, ki so en za drugim umirali in se utapljali v morju brez idej. Yngwiejeva kitara je seveda znova v središču dogajanja. Briljantni in lasersko natančni arpeggi, seveda vzeti iz popolnega preigravanja mojstrov klasike v katere so vmešani vplivi hard rocka. Derek Sherinian je odigral vlogo popolnega statista na klaviaturah, čeprav dobro vemo iz kakšnega testa je fant, saj ni kar tako igral za Dream Theater. Pač tu Malmsteen očitno ni hotel riskirati in prepustiti klaviaturskih tipk kakšnemu "neznancu v svetu glasbe", čeprav je nešteto manj znanih imen kot Sherinian, ki z lahkoto polagajo te enostavne linije, za katere je Malmsteen zadolžil Dereka. O izbiri pevca nič novega, klasična opcija. Pravi hard rock vokal je Yngwie našel v Dougieju Whiteju (ex-Rainbow, Cornerstone). Super opcija. Z novo ploščo ni presenetil s čim, kar bi impresioniralo kot novo, sveže ali drugačno. Gospodar vsega mogočega izživljanja na svoji stratokasterci je na veliko veselje svojih zvestih oboževalcev spravil od sebe tisto, na kar nas je navadil v svojem zlatem ustvarjalnem obdobju. Otvoritvenega "Razor Eater" ravno ne bi bilo treba "preluknjati" s klasičnim arpeggiom, saj mu jemlje kanček udarnosti, ki bi se otvoritveni pesmi sicer prav prilegla. Srednje hitri in atmosferični "Valley Of The Kings" in "Stronghold" ter epska "Vallhala", podivjana "Ship Of Fools" z izrednim Malmsteenskim srednjim delom ali pa sploh raketna "Mad Dog" so pesmi, kjer je Yngwie našel prelepo ravnotežje hard rocka s svojo šolo klasike vražje hitrih prstov. Popolni bluesy gruvajoči hardrocker pa je "Freedom Isn't Free". Vse skupaj je zrežirano na poskok, fantje (z izjemo maestra) se kanček pomirijo šele proti koncu plošče z inštrumentalno "Majestic Blue" (uf, kakšno trilčkanje). Inštrumentalni izhod iz plošče z imenom "Air" ni Malmsteenova osupljiva poteza, saj vleče motiv znova na kakšnega J.S.Bacha. Izredno se prileže na koncu plošče in zmasira ušesa. Zanima me le ali bo Malmsteen nekoč poskušal pustiti ostalim egom v svojih bodočih rokadnih postavah, ki jih izbira na ploščah, zadihati ter tako dopustiti kreacijo kemije med člani, ki jo pogrešam pri Yngwiejevih izdelkih, ki so v stilu "kitara ali smrt". No pustimo prazne marnje, kajti na pohodu je znova stari dobri Yngwie. Končno po nekaj zaporednih mlačnih ploščah v drugi polovici devetdesetih in predzadnjega zvokovnega samomora. Napad!! jo je poimenoval. Kot najboljšo obrambo. Z inštrumentalnim "Baroque And Roll" vas bo dokončno spravil na kolena. Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani. 
|
|
|||||