 Abadon Incarnate
- "Nadir" Sentinel Records 2001 Uauuu... kakšen histeričen začetek. Čisto nekaj drugega kot "The Last Supper". In tak je tudi preostanek plošče, dosti bolj grindovsko naspidiran in histerično napadalen. Kar se mene tiče, je tale drugi izdelek Ircev precej drugačen od prvenca, vsaj glede na tisto, kar sem z "Zadnje Večerje" slišal. To pa je bilo dosti bolj death metalsko (jasno se mi je bolj dopadlo), čeprav grind elementi že takrat niso manjkali. Ni kaj, fantje tokrat ružijo sto na uro in izbljuvajo 24 poskočnic v slabe tričetrt ure. Tudi produkcijsko se oba albuma razlikujeta. Dovolj bo, če povem, da je tokratnega produciral Mieszko (Nasum) v Soundlab studiu, prvenec pa je bil posnet v finskem Tico Tico studiu pod vodstvom Athija (Impaled Nazarene, Sentenced,..). Vmes je prišlo tudi do zamenjave, kajti še pred snemanjem jih je zapustil originalni basist Rob Tierney, ki se je raje posvetil karieri grafičnega oblikovalca. Zamenjava zanj se je našla v obliki bivšega basista Thy Sinister Bloom in The Fifth Dominion, Coryja Sloana. Čeravno je album precej razgiban in energičen, pa me nekaj stvari moti. Predvsem v povezavi z zvokom oz. produkcijo. Zvok kitar je malo čuden (vsaj za moje pojme), a ne bi znal točno povedati, kaj je tisto kar me moti. Preprosto ne potegne me v njihov svet, predvsem pa se mi cela stvar zelo zelo vleeečeeeeeeeeeee....... (recimo novi Nile so dolgi skoraj eno uro, pa je albuma konec kot bi mignil, vmes pa doživiš ohoho). Kitarista si drugače privoščita tudi nekaj bolj thrasherskih sprehodov po strunah v mrtvem stilu. Opaziti pa je celo nekaj solo preigravanja, v osnovi pa ne solirajo preveč (poznate morda kakšen band, ki bi imel v svojem životu grindovsko kri in bi na veliko soliral?). Hvala bogu pa je opaziti kar nekaj catchy riffov, ki popravijo drugače bolj mizeren vtis produkcije. In vokal - dva tipa vokalov imajo. Eden bolj kričeč, histeričen in naspidiran - meni sicer precej "annoying". In drugi bolj death metalski, vendar ne brutalen. Nekako povprečen, nič posebnega. Bobni sekajo, a je dosti sprememb ritma, tako da vsekakor ne gre za enega tistih bandov "blast beats all the way". Skratka "Nadir" je solidna stvar, ki ima vse potenciale, da z leti zrase v nekaj mogočnejšega. "Nadir" ni ravno izdelek, ki bi vam še leta potem, ko ste ga prvič slišali hodil po glavi, a za občasno premagovanje dolgčasa zna ustrezati... ali pa ga le še poglobiti. Ne vem zakaj mi je sedaj to padlo v glavo, a precej bolj bi vam priporočal Extreme Noise Terror "Being And Nothing". Za konec pa bi se še rad zahvalil skupini, ki nam je poslala pričujoči izdelek (čeravno že zelo dolgo nazaj- ja, letos sem si privoščil izredne počitnice) in povedal še nekaj malega o njihovi zgodovini. Vse skupaj se je začelo že leta 1989 kot Bereaved. Ime pod katerim so izdali dva dema, "Signs Of Death" (1992) in "Tortured Souls" (1994). No, o spremembah članov vam ne bi govoril (koga pa to sploh zanima, kajne), zato pa so svoj prvi demo pod imenom Abaddon Incarnate izdali leta 1995. To je bil "When The Demons Come", na katerem je bilo pet komadov, ki so že bili dosti hitrejši, bolj heavy in tematsko različni od starega materiala, zato tudi sprememba imena. Leta 1996 so v enem dnevu posneli sampler z dvema komadoma (Nihilist in Temple Of Rancid Filth), ki sta se kasneje znašla na prvencu. Ta sampler jim je tudi omogočil podpis s francosko Season Of Mist zgodaj 1998, s katero so podpisali za dva albuma. Oktobra 1998 so v Tico Tico studiu posneli "The Last Supper", naprej pa že poznate zgodbo. No, album bi moral biti izdan zgodaj 1999, vendar je izšel šele septembra istega leta. Zaradi težav z založbo so nato prekinili pogodbo in maja 2001 podpisali z domačo Sentinel Records, ki je pričujoči izdelek izdala septembra 2001. Amen!
|
|
|||||