 W.A.S.P.
- "Dying For The World" Metal Is Records 2002 Po letu dni so z nami novi W.A.S.P. Lepo, ni kaj. Če je bil "Kill. Fuck. Die." popolni kiks skupine, so s ploščama "Helldorado" in "Unholy Terror" le počasi nakazovali, kam se obračajo. Torej tole, kar je prišlo izpod krova Blackiea Lawlessa, letos pomeni dokončno vrnitev skupine v svoje zavetje zlatih osemdesetih. Če je na "Unholy Terror" še vedno bilo moč najti kakšno nesrečno potegavščino, kot je bil npr. komad "Charisma", je "Dying For The World" v celoti odprava v preteklost, k svojim koreninam. Takoj prvi komad, imenovan "Shadow Man", vsebuje vse kar je povzdignilo skupino v osemdesetih na sam vrh, razen da lahko koga zavede poltonska viža v glavnem rifu. Zaradi te viže pesem ni prav nič manj tekoča ali težje poslušljiva. Če vas ta pesem še ni uspela prepričati, vas bo druga "My Wicked Heart" stoprocentno. To je to. Zapuščina kreacij tipa "The Crimson Idol" ali "Headless Children". Tokrat Blackie ni povabil Kena Hensleya za Hammond orgle, pač pa se jih je lotil kar sam. Seveda to dodaja prepoznavnemu in unikatnemu zvoku skupine, ki je nič drugega kot že omenjeni izlet v zmagovito preteklost, globji, močnejši in še bolj navit zvok. V knjižici je Blackie poskrbel tudi za to, da boste natančno seznanjeni kako je nastajala plošča. Torej "My Wicked Heart", "Hell For Eternity" (uauuuu, kakšna divja ježa, tole so zares tisti pravi, kristalno čisti W.A.S.P.), "Revengance", "Stone Cold Killers" in Rubber Man". To je prava norija. Tisti prepoznavni enostavni rolingi na bobnih, nobenih kompliciranj, direktni in spuščeni odprti rifi ter prepoznavna Blackiejeva produkcija. Za takšnimi čistimi W.A.S.P. so hlepeli gotovo vsi ljubitelji skupine, odkar si je ta privoščila nesrečni spodrsljaj v iskanju novih dimenzij glasbenega ustvarjanja s "Kill. Fuck. Die." ploščo. Da se je Blackie z leti vendarle malo zresnil, pričajo umirjeni in družbeno kritični komadi, kot so rahlo psihadelični "Black Bone Torso", balada "Hallowed Ground" (na koncu plošče se srečamo z njo še enkrat v popolni akustični izvedbi) in "Trail Of Tears". Slednja govori o genocidu jenkijevske vojske nad Indijanci. No, preberite booklet. Torej častilci skupine, pograbite ta izdelek. Sicer pa, da zaokrožim vse skupaj, gre v končni fazi za obračanje tisočkrat prežetih rifov in prepoznavnih trikov skupine. W.A.S.P. so kar so. Nadaljevanka osemdesetih. In bolje je tako. Tu so najmočnejši in najprepričljivejši. Nič novega niso ponudili, razen zelo dobre nadaljevanke. In to je dovoljšen argument, ki nagne tehtnico na stran skupine. Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani. 
|
|
|||||