 Enchant
- "Enchant: Wounded & Time Lost (re-release)" InsideOut / SPV 2002 Enchant so po dveh letih takoj nadaljevali v začrtani smeri prvenca, le da so šli še korak dlje. Kot nosi že sama plošča naslov "ranjen", lahko predvidevamo, da so fantje še malo bolj "zatežili". Da. Pesmi so mnogo težje za uho. Težje ti zlezejo pod kožo, kot je bilo značilno za prvenec, čeprav tudi "A Blueprint Of TheWorld" ni ravno nedolžna ovčica. A ko ti zleze pod kožo, uaaa! In takšna progresivna glasba te prevzema korak za korakom, v njej vedno najdeš nekaj novega in enostavno... ne moreš se dolgočasiti. Kot bi sevala skozi sebe popolni stik z večnostjo informacij, ki kar vrejo na dan skozi Enchant glasbo. "Below Zero", ki odpre ploščo, je navit in heavy, kot do sedaj nobena pesem firme Enchant. Pri "Below Zero" se je Paul prvič poslužil tudi dvojnega bas pedala. Ritem linija je skozi vso ploščo skrajno nagruvana. Dinamične in nepredvidljive spremembe ritmov, raznovrstnost vseh mogočih prehodov in zopet neverjetno skladno delo Eda in Paula, skrbijo za nenehno živost "Wounded". Srednji deli so zopet "enčantizirani", kot si lahko le želimo. Sfragmentirani na mnogo zgodbic znotraj zgodbe in se izvrstno prepletajo in ujemajo med seboj v skladno celoto posameznih pesmi. Skladna in uravnovešena je tudi produkcija. Vsi inštrumenti so ločeni in dobro slišni med seboj. Nobeden od njih ne prevlada nad drugim. Dougovo igranje je tudi tokrat prava poslastica. Enostavno pusti, da se njegove ideje udejanjajo skozi glasbeno unikatnost, ki jo je fant uspel razviti. Doug ima tisti trši prijem in izjemen občutek za glasbo. Kako postaviti rif, kje razstaviti akorde in preprosto prepikati linijo. Svoj talent je le potrdil z nekaj izrednimi in emocijonalnimi solažami ter prehodi. Enkratno (zopet) kombinira akustične dele z distorziranimi. Nepredvidljivo delo kitare je za glasbo Enchant dodaten superlativ. Glasbena večdimenzionalnost z magijo med člani skupine deluje popolno. Tedov vokal, ki poleg prepoznavnosti zveni posebej v višjih sekvencah kot nekakšna sirena, ki spominja na Stevea Walscha (Kansas), je nenehno obarvan z emocijami in skrbi za živost besedil. Fant izjemno improvizira in recimo skozi rif, ki se ponovi, odpoje verz v drugo s popolnoma drugačno linijo petja. Torej si je tudi vokal vzel popolno svobodo izražanja. Ritem linija pri "Hostile World" je, kot bi poslušal podivjano funky bas kitaro in za njo drveče bobne, ki jo lovijo, a nikdar tudi zares ne ujamejo. To je nedvomno najživahnejša pesem na plošči. Z "Look Away" umirijo zadevo. "Look Away" je najkompaktnejša pesem med vsemi in gre zato le lažje v ušesa. "Wounded" se konča s skladbo "Missing", ki je podobno našponana kot otvoritvena "Below Zero". Za "Time Lost" je bilo sprva mišljeno, da bi izšel kot EP takoj po izidu LP "Wounded". Do tega nikdar ni prišlo. No in tale remasterana ponovna izdaja vrača tudi te skladbe med žive. Sploh zadnje tri, ki so nastale v letu 1989, pomenijo znova popolno poigravanje skupine, ki se zaključi s perfektnim "Mettle Man". Odigrane so bile na novo, nedavno tega in to z Edom na bas kitari in Tedom na vokalih, ki ju v prvotni zasedbi v letu 1989 ni bilo. Skladbe so zmes preteklosti in sedanjosti skupine. Ostale štiri so nastajale od 1994-96 in nekako že nakazujejo nagibanje skupine k tršim glasbenim tokovom. Od teh je posebej zanimiv otvoritveni "Blind Sided", ki nosi znotraj kitarskih rifov rahel pridih takratnih grunge trendov. Kaj si sploh lahko še želimo? Izjemnega progresivnega rocka je za več kot uro in dvajset minut, bonus pesmi so dodane na obeh CD-jih, booklet poln zanimivih memoarov članov skupine, ki pričajo o tem, kako so nastajale pesmi in razdajajo svoja občutja ob tem. Vse to za ceno enega CD-ja. Mar obstaja sploh še kakšen razlog, da tale dvojček "Wouned/Time Lost" ne bi krasil vaše zbirke CD-jev? Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani. 
|
|
|||||