 Saxon
- "Solid Ball Of Rock (re-release)" SPV 2002 Uaauuu!!! Po desetih letih od uradnega izida je pred nami re-master. Razlika od izvirnega traka je takoj slišna. Kontrast med kitarskim dvojčkom Oliver/Quinn, vokalom in ritem sekcijo je še izrazitejši. Bas kitara pri tem še posebno bode v uho. Seveda, "Solid Ball Of Rock" je prvenec za Nibbsa Carterja, ki se je po desetih letih številnih rošad v bendu obdržal v postavi do danes. Fant, ki je pomenil pravo osvežitev za skupino, je že takoj pokazal izredno spretnost na bas kitari, ki jo krasi debela melodična linija. V desnici Nibbs ne uporablja trzalice. Izkazal pa se je tudi kot pisec glasbe za tole ploščo. Predhodnik "Destiny" je vseboval precej sladkobe. Seveda je zapopadel Saxon leta 1986 sindrom glam metala, takratnega glasbenega trenda. Po bolj ali manj klišejskem "Destiny" albumu, ko so jih predvsem v rodni Veliki Britaniji kritiki dobesedno izobčili, so si fantje vzeli kar šest let premora, se preselili v Nemčijo in tam posneli "Solid Ball Of Rock". Že otvoritveni naslovni ubijalec je orientiran klasično saksonsko, heavy metal odprtih udarnih rifov prefinjeno začinjen z rock'n'rollom. Torej plošča pomeni povratek k tistemu, zaradi česar so se Saxon v osemdesetih povzdignili na krila večnosti. Pred "Solid Ball Of Rock" Saxon gotovo niso naredili tako močnega in težkega izdelka. A kaj, ko jih je v šestih letih čas povozil. Ime je ostalo. Saxon so od trenda osemdesetih tako prešli v zgodovino. A kaj potem? Glavno, da so se vrnili k tistemu kar znajo najbolje. K tistemu kar znajo kot izvirna skupina še danes le oni. "Solid Ball Of Rock" že samo zaradi dolgega časovnega obdobja v katerem je nastajal pomeni izredno dovršenost in perfekcijo, tako v sami produkciji, kot v skladanju. "Requiem (We Will Remember)" bi si, če bi nastala v zlatih osemdesetih (beri:"zlato" obdobje za zvrst glasbe, ki jo igrajo Saxon), gotovo priigrala staž evergreena glede na enkratni in prepoznavni glavni rif. Na re-mastru je dodana tudi skrajšana verzija te pesmi, ki je izšla v tistih davnih dneh kot singel. Drugi bonus se imenuje "Reeperbahn Stomp" in dokazuje, da so fantje v studiju med uricam snemanja "Solid Ball Of Rock" zares uživali. Povratek klasičnih Saxon s "Solid Ball Of Rock" je pomenil za skupino ponovno trdno prizemljenje, z železnimi himnami v refrenih pesmi kot so: "Altar Of Gods", "Lights In The Sky", "Baptism Of Fire", "Ain't Gonna Take It" (prelepa linija bas kitare v prehodu k refrenu in na samem refrenu s slajdi ustvarja pri tej pesmi izredno vzdušje), "I'm On Fire"... "Overture In B-Minor-Refugee", je preklemano dobra pol-balada. Kaj se je takrat dogajalo v glavi Nigela Glocklerja? Kajti bolj na kožo pisanih prehodov ne bi mogel spraviti na bobnih iz sebe za to pesem (pozorni bodite še posebej na tiste prehode refrena, ki jih poba odigra v izhodu iz pesmi). To dokazuje le eno. Fantje so naredili tole ploščo res z dušo in srcem, vsak je prispeval svoj maksimum. Torej nobenega kompliciranja. Glasba odprtih, udarnih in enkratno dovršenih rifov. Vse pesmi pomenijo ubijalec za ubijalcem. Še neka simbolična prelomnica je povezana s "Solid Ball Of Rock". Od 1992 pa vse do danes Saxon ostajajo na tirnicah, ki so jih začrtali z izidom te plošče. Trši kot kdajkoli. "Solid Ball Of Rock" je jeklena klasika. Za vse, ki se spoznavate s Saxon - nujna droga medtem, ko zvesti pristaši te skupine verjetno že mrzlično iščejo re-master po trgovinah. Naj omenim, da je na škatlici ploščka nalepka z napisom "super value". Le kaj bi to lahko bilo? To pomeni, da ga je moč kupiti za pičlih 1.999,99 SIT. Povsod drugje, kjer boste našli cedejko po ceni treh čukov in pol, pomeni le eno: absolutni nateg trgovcev in še večji s strani distributerjev, ki vsi skupaj družno skrbno izkoriščajo prepih (beri kaos) tržnega "kvazi neoliberalizma".
|
|
|||||