DIMMU BORGIR
Odgovarjal: Astennu
Intervju je bil narejen v Gradcu 25/4/99
Intervju pripravili: Sonia & Maja

Dimmu Borgir norveško skupino sva marca ujeli v Gradcu na njihovi evropski turneji, po tem, ko so v začetku leta izdali album "Spiritual Black Dimension". Ker sva prišli dovolj zgodaj, sva pri vhodu mirno čakali na organizatorja koncerta. Nenadoma je izza zaprtih vrat dvorane zazvenela skladba "Grotesquery Conceiled (Within measureless magic)". Dimmu Borgir so imeli vajo pred nastopom. Presenetila me je natančnost igranja, live posnetki, ki so bili objavljeni na "Godless Savage Garden" niso dosegali te kvalitete, ki je postala še bolj očitna na samem koncertu. Astennu je povedal razlog za ta napredek in odgovarjal na najina vprašanja.

Astennu ni tvoje pravo ime. Je v ozadju kakšna posebna zgodba o tem, kako si si ga izbral?

Izvira iz egipčanske Knjige mrtvih. Bog Toth ima ob sebi Astennu-ja, ki je gospodar Kaosa. Zato se je tudi moj prvi band imenoval Lord Chaos. Astennu ima 13 privržencev, ki mu pomagajo širiti kaos po Svetu. Ko potujem okrog po Evropi širim svoje poslanstvo - tako sem se videl takrat. To je enako, kot če imaš krstno ime in priimek. Sam sem si, ko sem imel 21 let, spremenil krstno ime, tako je na vozniškem dovoljenju moje ime napisano Astennu.

Skupina Dimmu Borgir je začela delovati leta '93, ti pa si se ji pridružil, potem ko so posneli album "Enthrone Darkness Triumphant" (ki je bil posnet '97)?

Pridružil naj bi se jim še pred snemanjem, ampak v istem času, ko so bili v studiu, sem moral iti domov, pobrati svoje stvari in se preseliti na Norveško. Prihajam namreč iz Avstralije. In zato so sami naredili cel album, ker sem sam moral nazaj po vizo in ostalo sranje... in potem, ja od takrat, ko so prišli iz studia, igram z njimi. Vendar se je v zadnjih dveh letih veliko spremenilo... od "Enthrone..." smo ostali samo še trije člani, Shagrath in Silenoz sta še edina orginalna člana, zadnje leto smo veliko menjali člane in zdaj, na turneji, imamo zelo dobro zasedbo; imamo novega bobnarja, basista in klaviturista.

Torej Tjodalv ni zapustil banda samo v času te turneje?

Ne, on je s tem končal. Moral je oditi, zato ker...ni bil dovolj navdušen. S skupino si vedno zaposlen, vedno nekaj delamo, smo na turnejah, on pa je hotel biti doma, biti s svojo družino, kar sam popolnoma razumem in še vedno smo dobri prijatelji, ampak to ni bilo tisto, kar smo mi hoteli delati. Mogoče bo Tjodalv spet delal z Old Man's Child, ne vem, ampak Nicholas Barker bo zagotovo ostal v Dimmu Borgir. Z nami igra zdaj že 40 dni in še nikoli prej nismo igrali tako dobro. Zdaj imamo res dobrega bobnarja in vsi člani banda so res dobri v tem kar počnejo in upam, da bo tako ostalo. Poleg tega nihče ne dela, nihče nima žene, otrok, zato lahko gremo na turnejo in vadimo in igramo ves dan.

Očitno ste z Mustisom rešili svoje težave s klavituristi, saj ste ga hitro sprejeli za stalnega člana.

Ja, Mustis je res dober. Večino glasbenih idej imamo sami, ampak rabimo nekoga, ki to lahko razširi. Klaviature zdaj ne bodo več samo podlaga, kot na "Enthrone..." in v resnici dve leti nismo imeli pravega klaviturista. Imeli smo ljudi, ki so igrali, ampak ko smo želeli narediti nekaj novega, so odpovedali. Na "Godless..." je synthe delal Shagrath, kar je sicer v redu, ampak imeli smo srečo, da smo našli Mustisa in po pol ure, ko smo ga poslušali igrati, smo se odločili, da bomo z njim posneli album. Živi v zelo odmaknjenem delu Norveške in na srečo je bil v Oslu istočasno kot mi. Nekdo nam je rekel, da zna igrati klaviature in potem, ko smo se pogovorili z njim, je prišel na vajo in vse se je res dobro izteklo. To je prvi band v katerem igra in na prvem koncertu je igral pred 10.000 ljudmi z Judas Priest in Morbid Angel. Star je šele 19 let in se mora še veliko naučiti, ampak v redu je, ker se skupaj dobro ujameva. Rifi, ki jih on naredi, se skladajo z mojimi, ima blazno dobro tehniko, zna ustvariti primerno atmosfero in skupaj lahko vadiva po ure z veliko klasičnimi elementi in mislim, da se bo to slišalo tudi na novem albomu.

Ko ste pripravljali koncept za svoj zadnji album, "Spritual Black Dimension", ste se že takrat odločili, da boste imeli še enega vokalista?

Ja, ampak sprva nismo vedeli, kdo bo to. Mislili smo, da bi imeli čist vokal na dveh ali treh skladbah. Potem smo odšli v studio in ko smo slišali vse skladbe, se nam je dodaten vokal zdel primeren. Simen je bil na Švedskem, skupaj smo se zabavali in povabili smo ga v studio, da bi videli, kako se bo obneslo ... mislim, da za Reptile. Sedel sem tam, Simen je začel peti ... bilo je izvrstno. Tudi ostali so bili vsi navdušeni, hoteli smo njega. In z njim smo potem posneli še ostali dve skladbi. Izpadlo je res dobro, ampak naslednjič ... naredili bomo enako, šli v studio in poslušali, ko bo vse končano, se bomo odločili ali bomo uporabili čiste vokale ali ne. Ne bo pa to obveza v prihodnje. Ker Simen igra tudi bas, poleg vokala, se bomo o tem odločali v studiju.

Na tej turneji nadomešča Nagasha, bo tako tudi po koncu ali boste poiskali drugega basista?

Ne, Simen je stalni član. Res smo sprva mislili, da bi nas bilo samo pet in bi v studiu sami posneli bas. Ampak mislim, da je bolje, če nas je šest, da se vsak osredotoči na svojo stvar. Ker drugače bi to pomenilo, da bi morala jaz ali Silenoz igrati bas in bilo bi seveda slabše, kot če bi bas igral kdo drug. Precej grozno je igrati bas, če drugače igraš kitaro, zato je v redu, da imamo v bandu nekoga, ki je zato zainteresiran in je dober basist, kar Simen je. Poleg tega, Nagash je zelo dober glasbenik, zna igrati in ima dobro vizijo o glasbi. Potem ko je odšel, smo morali poiskati glasbenika, ki bo poleg tehničnega znanja znal tudi podobno razmišljati. Zato je Simen ostal v bandu. Je pa vse odvisno od njega, ker dela tudi z Borknagar.

Koliko časa ste potrebovali za snemanje zadnjega albuma?

Dva meseca.

V kolikšni meri je na vas vplival producent Peter Tägtgren? Ko ste začeli, ste vse producirali sami, z njim pa ste prvič sodelovali...

Na "Enthrone Darkness Triumphant" in potem "Godless Savage Garden". Peter je res dober, ker vedno naredi kvaliteten zvok in tudi drugače smo dobri prijatelji. Poleg tega razume v čem je bistvo metala in kot prijatelj nas vedno samo vzpodbuja, ne vmešava se v našo glasbo. Pusti ti, da narediš kar hočeš, on samo poskrbi za zvok in mogoče tu pa tam kaj predlaga. Z njim se da res dobro delati, kar se tiče glasbe imamo proste roke. Ker tudi sam igra v metal bandu, nas razume in če bi njemu nekdo rekel, da mora določeno stvar spremeniti, bi popenil. Pri Covenant greš v studio skupaj s producentom in tam vse spremenijo. Posnamemo glasbo in potem jo preko računalnika urejajo kot sestavljanko; to sem, to sem ... in ko dobiš CD... fuck, to ni skladba, ki sem jo napisal. Meni tak način ni všeč, Peter pa je res dober producent.

Kdaj si se odločil, da boš postal glasbenik?

Ne vem, najbrž sem se enostavno zbudil nekega jutra... Ko sem bil majhen sem zaradi staršev moral igrati klavir, hoditi na vaje in to sranje, kar sem sovražil, ker sem vedno hotel igrati kitaro. Vendar mi starši tega niso dovolil, ker sem odraščal v strogi krščanski družini in so menili, da je igranje kitare nekaj slabega. Čez nekaj časa sem si kupil kitaro in jo neprestano igral, na poti v ali iz šole. In potem sem slišal za metal in ko sem začel poslušati bande kot so Metallica, Slayer, Megadeth in podobno... ko sem jih slišal, sem razumel, kaj hočejo narediti, izraziti sebe preko igranja. To sem hotel početi in poskusil sem se naučiti.

Kako...zakaj si se preselil iz Avstralije na Norveško?

Z igranjem... (smeh) Ne, ne, že v Avstraliji sem igral v black metal bandu in spremljali smo vedno boljše bande, igrali smo kot predskupina Morbid Angel, Diecide in ostalih v Avstraliji in ... ja, dobili smo ponudbo za norveško založbo Head Not Found, vendar jo ostali člani v skupini niso hoteli sprejeti in sam sem bil res jezen, ker ... nočem hoditi v službo, hočem imeti možnost igrati kitaro cel dan. Zato sem prodal svojo hišo in vse drugo, dal kitaro v torbo in odšel na Norveško. In po nekaj tednih sem prišel v Covenant in Dimmu Borgir in ko sem uredil vse stvari, sem ostal. Ampak, vse to se je zgodilo zato, ker sem hotel biti tam, kjer so glasbeniki resni glede tega kar počnejo. Ker v Avstraliji, saj je resno, vendar ne moreš priti nikamor in moraš delati ... kar je sicer tudi v redu, ampak jaz si tega nisem želel početi.

Rekel si, da noben član Dimmu Borgir nima redne zaposlitve, torej uspete živeti od glasbe, ki jo ustvarjate?

Ja, tako delamo približno dve leti. Na ta način imamo več časa, da pišemo glasbo, kar se sliši tudi na zadnjih dveh albumih, ker smo vsi postali boljši v tem, kar delamo. Zjutraj se zbudim in začnem igrati kitaro.

Sam, poleg Dimmu Borgir, igraš še v Carpe Tenebrum in Covenant. Kako ti uspe ukladiti vse obveznosti ?

Težko. No, s Carpe Tenebrum je ok - to je namreč moj black metal band iz Avstralije, ki se je prej imenoval Lord Chaos. Nov album je izšel 10. maja, s tem sem ravno končal, ampak to je le studijski projekt, vse naredim v svojem studiu doma, sam vse odigram, Nagash prevzame samo vokale, čeprav sem na zadnjem albumu tudi sam nekaj odpel. Kar se tiče Covenant so ravno zdaj v studiu, mislim, da približno 10 dni. Turneja z Dimmu Borgir bo trajala še en teden, potem moram takoj leteti iz Anglije v Nemčijo, kjer bom igral s Covenant in nekaj dni kasneje na Finsko, kjer bom spet igral z Dimmu Borgir... res je težko, po drugi strani pa nimam nobenih drugih obveznosti in hočem ves čas igrati. Zame je to v redu, ostalim članom v bandih pa to ni toliko všeč in prej, ko je Nagash igral tudi v Dimmu je bilo veliko lažje. Ampak zame bo Dimmu vedno imel prednost pred Covenant. Če bi imela banda koncert v istem trenutku, bi igral z Dimmu, raje imam težje stvari. Covenant imajo dobro glasbo in tudi zadnji album je dober, všeč mi je, ker mi ni treba vedno igrati black metala. Rad imam tudi klasično glasbo in Covenant so glede tega idealna mešanica.

Kako je prišlo do tega, da ste podpisali pogodbo za Nuclear Blast? Vas je poiskal kdo iz založbe?

Mislim, da potem, ko smo pustili Cacophonus in pri Hot Records izdali "Devil's Path", so prišli v kontakt z nami in vprašali. Takrat smo bili brez založbe. Videli so, da band napreduje. Vedno je tako - celo zdaj, ko moramo pri Nuclear Blast izdati še dva albuma, nas že kličejo iz drugih založb. Vse založbe te opazujejo, pridejo gledati tvoje koncerte in če vidijo, da ti gre dobro, te pokličejo in ti ponudijo boljše pogoje. O teh stvareh se dogovarjajo manegerji. Nuclear Blast je dobra založba. Veliko dobrih bandov ima z njimi podpisane pogodbe, znajo poskrbeti za dobro promocijo, in sposobni so vložiti dovolj denarja, kar ... Gre za to, da čeprav igranje glasbe ni samo sredstvo za služenje denarja, potrebuješ denar, da greš lahko na turnejo, da se vse stvari sploh začnejo odvijati. To je kot posojilo in ko končaš turnejo, jim denar vrneš, zato je to dobra podpora.

Vam vaša založba Nuclear Blast pusti proste roke pri ustvarjanju glasbe?

Ja, lahko počnemo kar hočemo, kar piše tudi v naši pogodbi. Ničesar ne sprašujejo, razen kdaj gremo v studio in koliko denarja potrebujemo. Na koncu dobijo posnetek.

Aprila ste izdali split-CD z Old Man's Child, vendar pod založbo Hammerheart. Kako je prišlo do tega, saj noben band ni podpisan pod to založbo?

Carpe Tenebrum sem izdal preko Hammerheart, zato sam precej dobro poznam to založbo. In Hot Record, ki je bila Shagrathova založba in s katero noče več delati, noče izdati tega albuma. Tako so izdali samo "Devil's Path" in Old man's Child prvi MCD, založbi pa sta odkupili albuma od obeh bandov.

Ali zate pomenijo koncerti samo promocijo za CD ali se ti zdi igranje v živo bolj pomembno kot sama izdaja CD-ja?

CD je kot slušni zapis tvojega življenja za zadnje leto. Namesto, da pišeš v knjigo, posnameš na CD in kasneje si rečeš: aha, to se je takrat dogajalo z mano. Zato se tudi naši albumi vseskozi spreminajo. Ker ko si mlad, jaz sem star 21 let, in ostali so stari 19, 20, 22 let, imaš drugačne ideje in tvoje razmišjanje se spreminja. Zato so za nas nastopi v živo veliko bolj pomembni. Imamo dober live-show, kjer se pretaka veliko energije in mislim, da je pomembno, da pride ta energija do ljudi in da se ustvari določena atmosfera.

Lahko po toliko letih primerjaš zdajšnje občutke na odru s tistimi na začetku? Ali imaš na odru še tremo?

Ne, ne. Mislim, da je lanski Dynamo, ko smo nastopili pred 60.000 ljudmi pobral ves ostali strah na odru. Na začetku igraš v majhnih klubih in takrat je drugače. Zdaj je nastop bolj podoben delu v službi. Sedim tukaj, nekdo pride, potrka na vrata im mi pove, da je čas, da grem na oder. Tako vzamem svojo kitaro, odigram, pridem nazaj, odložim stvari, se stuširam in grem spat. Kar se tiče razlike, zdaj ko sem na odru, nisem pod nobenim pritiskom, ni nervoze in zaradi tega lahko bolje igram, posebno če igraš lead kitaro...prej, ko je bil na vrsti solo si nervozen, misliš fuck... zdaj vse kar steče, na odru je drugačna atmosfera. V ospredju smo pač jaz, Shagrath in Silenoz in na ta način igramo vsak dan zdaj že dve leti in to vsem odgovarja. Sam, med koncertom niti enkrat ne pogledam množice. Gledam v tla ali gor, ker igram "from me to you", kar je zelo osebno. In ko je vsega konec grem dol z odra.

Letos boste igrali na Wacknu, ne pa tudi na Dynamu.

Oh, ne. Igrali bomo tudi na Dynamu.

Vendar niste na seznamu nastopajočih bandov.

Vem, ker smo edini band, ki bo že tretjič igral na tem festivalu. Dali so nas na Black metal stage, vendar so hoteli vse skupaj ohraniti v tišini.

Lani ste na Dynamu igrali podnevi. Kako ste se pri tem počutili, glede na to da je vaš šov pomemben del vašega nastopa in da tema in reflektorji vizualno dopolnjuejo vašo glasbo?

Ja, lani smo igrali okrog 4. ure popoldne, sijalo je sonce in ker luči niti niso delale tako kot bi morale smo jih enostavno odklopili. Ampak mislim, da je bilo vseeno v redu. Vse je bilo tako veliko. Še leto pred tem, ko smo igrali, je bilo na Dynamu okrog 10.000 ljudi. In tudi takrat smo igrali podnevi, tako da bomo letos prvič imeli priložnost igrati ponoči. Poleg tega smo rekli našemu manegerju, da ne želimo več igrati na festivalih podnevi, ker na začetku smo seveda imeli veliko nastopov ob 1h, 2h popoldne, kar je normalno, zdaj pa mislim, da nam tega ni več treba početi. In show, ki ga bosta videli danes, bo popolnoma isti kot tisti na Dynamu. Na tej turneji imamo toliko svetlobne opreme, celotna tehnična skupina dobro dela in brez vsega tega bi bilo podnevi grozno igrati.

Na tej turneji kot predskupina nastopajo tudi Dodheimsgard in glede na to, da sta Aldrahn in Vicotnik kot dodatna vokalista sodelovala na vašem prvem albumu, me zanima, če ste kdaj na tej turneji skupaj z njima odigrali "Over Bleknede Blĺner til dommedag"?

Ne, ne igramo nobene skladbe s "For All Tid" in samo eno s "Stormblast". Igramo vse komade, razen enega z zadnjega albuma, iz "Enthrone...", ter iz "Godless...". Z "Godless..." nam ni bilo treba delati turneje, zato jih igramo tudi zdaj. Na tej turneji hočemo predstaviti nov material. Poleg tega na koncerte prihajajo drugi ljudje, poslušalci se menjajo, čeprav so med njimi še vedno taki, ki nas poznajo že od začetka. Vendar smo te stvari na prejšnih turnejah že igrali, zato je bolje, igrati nove stvari in le tu pa tam kakšno starejšo skladbo.

Ko sva bili prvič na koncertu v Gradcu, naju je presenetila umirjenost tukajšnje publike. V Sloveniji je vse veliko bolj divje, veliko manj je koncertov, vsak se bori za čim boljši prostor... Kako te različne odzive iz posameznih držav opazite vi?

Ja, Italijani so zelo nori, Nemci ne, ampak Švicarji, ti vedno znorijo. Dva dni nazaj smo prvič igrali na Madžarskem in tam smo imeli res dober šov, ljudje so bili divji, vendar je bilo v redu. Drugače kakor na Poljskem, Češkem, Slovaškem ... kjer je vse nekoliko čudno. Ne maram Poljske in nikoli več ne bomo šli tja.

Zakaj?

Tam smo igrali trikrat in sam sem vedno težko prišel in odšel ven iz države, ker nisem iz evropske skupnosti. Na meji so me zadrževali po več ur in vedno sem moral kopičiti svoje stvari na mizo pred carinike... Po drugi strani, velikost odra je enaka tej mizi ( v garderobi je bila manjša klubska mizica), ljudje so res divji in začeli so nas tolči, s Silenoz-om sva se po koncertu zapletla v pretep... Tudi založba sama ni preveč navdušena, zato ker morajo za koncert plačati več, po drugi strani, pa se jim ta denar ne vrne. Ljudje nimajo denarja, ne kupujejo CD-jev, ampak presnete kasete, na koncertu, kjer je bilo pet tisoč ljudi, je bila prodana ena majica. Stvar je v tem, da sami ne izbiramo krajev, kjer bomo igrali. Sediš doma in faksirajo ti takle seznam naslednje turneje in vse kar rečeš je ok. Na tej turneji imamo 47 nastopov, neprestano, brez prostega dne. Pojavljajo se problemi na meji pri določenih državah, kjer nam ne dovolijo vstopa. Ko prideš na carino, začneš zlagati ven opremo in ko vidijo, da je dobra, začnejo stvari izginjati."Imate pismeno potrdilo za to?" "Ne, imam ga doma" "A, ne morete dokazati, da je to vaše, torej bom vzel jaz." Veliko problemov imamo s tem, posebej, ko se veča tvoja oprema.

Igrali ste tudi v Ameriki. Je med evropsko in ameriško publiko kakšna posebna razlika?

Ameriška je popolnoma drugačna. Vse v Ameriki je drugače. Bili smo tam, kot headlinerji na nekem velikem festivalu v New Yorku in ... bil je zelo dober šov, samo miselnost ljudi je popolnoma drugačna. Množica je bolj podobna glasbeni policiji. Samo stojijo tam in gledajo kdaj boš zajebal, da lahko potem napišejo, da si se zmotil. V Ameriki samo gledajo, ker ne poznajo tako dobro Black metala. Emperor bodo naslednji mesec šli na 6 tedensko turnejo po Ameriki. Cradle of Filth so tam odigrali le štiri, mi tri špile in zato si z Emperor želimo iti na večjo, enomesečno turnejo. Na festivalih so stvari drugačne, bolje je, ko igraš od mesta do mesta, potem resnično vidiš njihovo mentaliteto in če je v redu, prideš nazaj. Sčasoma bodo vsi hodili tja, je pa v redu, če si prvi.

Mi lahko poveš kaj o norveški sceni? Očitno imate 100 skupin, kakšna pa je scena glede na klube, koncerte?

Na Norveškem nimamo veliko koncertov. Saj jih je veliko, vendar norveški bandi nikoli ne igrajo v svoji deželi. Na tej turneji imamo en koncert, ampak nazadnje smo igrali v Oslu pred dvema letoma. Toliko časa moramo počakati, da lahko igramo v Oslu, ker nas ne želijo videti v vsakem mestu. Res je na Norveškem sto malih bandov, ki se pojavljajo na sceni, kar je v redu, ampak nas so zaradi dobrega zvoka in uporabe synthov... začeli sovražiti. In v Oslu bo koncert razprodan, ampak vsi bodo ... (pokaže nezainteresiran, rahlo namrščen izraz). Pred dvema letoma, ko smo igrali tam, so bili vsi navdušeni, ker smo še veljali za underground band. Pri norveški sceni je problem v tem, ker ljudje nezaupljivo gledajo na band, ki so podpisani pri velikih založbah. Poleg tega je veliko bandov, ki ne grejo na turneje in nočejo igrati v živo, mi pa delamo to ves čas. Tudi to nas dela različne od tistih, ki nočejo priti do ljudi, ki samo napišejo glasbo in posnamejo album. Ampak stvari se spreminjajo. Satyricon so sedaj pod Nuclear Blast in mislim, da bodo Emperor z naslednjim albumom tudi šli tja. Immortal imajo dobro pogodbo ( z Osmose Productions) in, ja zelo sta mi všeč zadnja albuma od Immortal In Emperor, kjer imajo res dober zvok. Spremenil se je odnos, bandi dajo več pozornosti na glasbo, ki jo igrajo in ne samo to, da bi zgledali zlobno.

Kako torej poteka samo pisanje skladb?

Najprej vse posnamemo, kot nekakšno predprodukcijo v mojem studiu. Posnamemo rife in bobne na mini disk. Potem se vse to zmiksa, da skupaj, jaz dam posnetek ostalim članom, ki pridejo potem k meni, posnamemo določene stvari, potem pa to dobi bobnar, tako je bilo do zdaj in podobno bomo delali tudi vnaprej, z Nicholasom in potem zvadili skupaj. Torej je vedno najprej glasba... Ja, besedila pridejo šele, ko gremo v studio. V bistvu vsi ves čas pišemo besedila, vendar se šele v studiu odločimo, kaj bo prišlo na album. Mislim, da je bolje, da imamo najprej izdelano celotno zvočno podobo albuma in glede na to izberemo najbolj primerna besedila. Tokrat smo imeli nekje med dvajset do peindvajset besedil in izbrali tista, ki so se nam vsem zdela najbolj primerna. Imamo srečo, da vsi pišemo v nekako enakem konceptu, razen Shagratha, ki piše predvsem besedila s satanističnim sporočilom, ampak ok.

Mislila sem, da je nehal pisati, ker sta na prvih albumih vsa besedila naredila Shagrath in Silenoz, na zadnjem pa je poleg Silenoza pisal predvsem Nagash.

Ne, vsi pišemo besedila. Za "Godless..." sem za nove skladbe besedila napisal jaz in za zadnji album sem jih imel pet, Shagrath jih je imel pet, Silenoz in Nagash vsak okoli deset. Ne gre za to, da moramo uporabiti "moje" besedilo, vsi skupaj se odločimo, kaj je najbolj primerno.

Naredili ste predelavo skladbe "Metalheart" skupine Accept. Čigava ideja je bila to?

Vsem članom so Accept zelo všeč in band je že prej želel predelati to skladbo, vendar niso mogli, ker niso imeli kitarista. Potem, ko sem jaz prišel v band, smo jo zaradi skupnega interesa posneli in izpadlo je zelo v redu. Nobenih pritožb nismo slišali. Vendar, ko smo na enem izmed koncertov prosili pevca od Accept, da bi odpel ta komad z nami se je samo smejal in rekel fuck off.

Imate kakšne posebne načrte za prihodnost? Glede na to, da vam je v tej množici bandov uspelo najti svoj lasten prepoznaven zvok, boste ta slog nadaljevali, ga razvijali še naprej ali boste poskušali še enkrat odkriti Ameriko?

Ne. Mislim, da bomo počeli to, kar počnemo sedaj, vendar bo seveda prisoten napredek. Delali bomo tisto, kar nam bo všeč. Z novimi člani se bodo stvari spreminjale, mi, ki smo v bandu že dalj časa imamo svoje ideje, z novimi člani pa stvari naravno napredujejo. Sam komaj čakam, da bomo šli spet v studio, kar se bo zgodilo januarja, februarja prihodnje leto. V bandu imamo nove ljudi in želim z njimi pripraviti nov material.