 U.D.O.
- "Nailed To Metal (The Missing Tracks)" AFM Records 2003 Neverjetno! Še en živi U.D.O. album! Prefinjena poteza s katero so U.D.O. učinkovito zaposlili vse svoje vnete privržence, da so le ti lažje kratkočasili v obdobju med 'Man And Machine' (2002) ter pravkar izdanim 'Thunderball' (2004). Obenem gre za taktično potezo, ki je skupaj z izidom istoimenskega DVD-jem pripomogla tudi k temu, da U.D.O. v obdobju med omenjenima studijskima albumoma niso izgubili medijske pozornosti. Ko se srečaš prvikrat iz oči v oči z mizernim dizajnom bookleta in naslovnico, si prepričan, da gre še za en nizkoproračunski 'best of' ali celo koncertni bootleg. Vendar je resnica daleč od tega. Gre za čistokrvni U.D.O. napad upepeljujoče klasičnih metalskih prijemov katerih zgodovina sega v davno leto 1979. Unikatni zvok skupine podedovan od velikih Accept, dodatno povampirjen in sveže uničujoč, utriplje z vso intenziteto tudi to pot. Ta album združuje 'ostale' Accept pesmi, ki jih je odlični dvojni živi plošček 'Live From Russia' (2001) zaobšel. Vseh pesmi je enajst. Od tega tri pripadajo U.D.O., preostanek pa je čista Accept roba. Vsi trije U.D.O. komadi so vzeti iz plošče 'Holy' (1999). Logično, saj je bil to v času turneje aktualni studijski album skupine. Album se odpre s Holy in Riders From Beyond, enako kot na 'Live From Russia'. Razliko je v samem zvoku in vzdušju. Zvok ni tako disperzen. Očitno gre za posnetke iz nekaterih manjših evropskih dvoran (lokacij dvoran v bookletu niso posebej zabeležili) in zato je za odtenek preciznejši. Vendar pa samo koncertno vzdušje ni tako razvpito in divje kot na omenjenem dvojnem live albumu. Za razliko od 'Live From Russia', kjer so UDO igrali Accept zapuščino, ki dotlej še nikdar ni uradno izšla na kakšnem zvočnem nosilcu, pa se na 'Nailed To Metal' večinoma nahajajo vroče Accept klasike in sicer Metal Heart ('Metal Heart', 1985) z dodanim prirejenim aranžmajem Bethoveenove Führ Elise na sredi pesmi, kjer pristopi tudi avditorij nadvse hrupno k podpori skupine. Naprej streljajo U.D.O. z X-T-C ('Eat The Heat', 1989), ki vsebuje posebno obskurno vzdušje z eno najprivlačnejših kitarskih solaž. 'Restles And Wild' (1982) trilogija se prične bliskovito s pravim medzvezdnim rallyjem Fast As A Shark, kateri sledi avantura skozi epsko temačno obarvane mokre sanje v Princess Of The Dawn (posebna podaljšana izvedba) in zaključi z himničnim galopiranjem skozi Restless And Wild. Pravo presenečenje predstavlja vključitev pesmi Hard Attack, vzete s pogubno ocenjenega 'Predator' (1996). Žlahtni live nabor zaključijo U.D.O. z vsemetalskim vstajenjem preko satanske srednje hitre Balls To The Wall ('Balls To The Wall', 1983) z odličnim razpotegnjenim fade outom polne odrske detonacije. Zanimivo je da so pri miksanju albuma U.D.O. uspeli ustvariti vzdušje, tako da ob poslušanju dobimo občutek, kot da gre za posnetek iz le enega koncerta, kar je prava mini mojstrovina, kar ni ravno lahko delo, kadar je treba zlepiti in sestaviti skupaj koščke z različnih koncertov. Kar pomeni da konsistentnost, ki je v fizičnem pravno formalnem smislu ni, pravzaprav zaradi omenjenega odličnega miksa obstaja. Zato je vzdušje, ki je navadno od povprečnega metal fana zahtevano pri določenem live albumu, pričarano nadvse prepričljivo. Vzdušja valovijo zaradi samega nabora pesmi, pa tudi zaradi nekaterih umetelnih fines, ki jih U.D.O. sicer redno prispevajo na svojih odrskih šovih. Prva posebnost je omenjeni vložek v Metal Heart in družno zganjanje hrupa skupine in množice, omembe vrednih je tudi 5minut bobnarskega treskanja, ki tehnično ni nič posebnega, a se neukročeno divjanje in bombardiranje odlično prilega na nabor. Še posebej ker nekako predstavlja to bobnanje odlični uvod v Fast As A Shark. Pozorni bodite na izhod iz te solistične točke, ki ga pospremi grozljivo visok, skorajda ne vampirski, scream gospoda Dirkschneiderja, ki se takoj zatem prelije v Fast As A Shark, pesem, ki je vrhunec metalskega besa in agresije celotne plošče. Ta enkratni live album se večinoma osredotoča na zapuščino Accept in preigravanje njihovih klasik. Poleg omenjenih dveh U.D.O. pesmi, je vrinjena med Accept komade še tretja. To je sila zanimiva Thunder In The Tower, ki je U.D:O. skoraj definitivno ne bodo nikdar več igrali v živo. Razlog je preprost. Pesem je malček kompleksneje grajena. Sam rifing in osnovna ritem linija sta nekoliko neznačilni za U.D.O. slog hitrih, enostavnih, krajših, za uho sila invadivnih metalskih utripačev. Sama pesem zaradi svoje zgradbe pričara popolnoma novo vzdušje in to vnaša še dodatno mero dinamike in kontrastnosti na ploščo. Na celotni plošči briljirajo aranžmaji back vokalnih linij, ki so odpeti zares velepotezno in ustvarjajo skupaj z osnovnim visokim vreščanjem unikatnega petja Udo Dirkschneidrja fantastičen zvočni kontrast. Le ti izstopajo posebej v Thunder In The Tower ter Restless And Wild. Naj zaokrožim. 'Nailed To Metal' potrjuje enkrat več izredno odrsko eksplozivnost, surovost, nepopisen hrup, unikatno magijo ter kompaktnost, skozi katero ponuja skupina klasično metalsko lekcijo, polno nesramno invadivnega rifinga, ki ga uprizorijo lahko le najboljši. Definitivno živi album, poln nostalgije, klene neupogljivosti trdne vere, doziran s pravšnjo mero metalske arogance (ter v isti sapi ignorance do trendovskih posnemanj). Zvesti samim sebi. Odlična metalska poslastica! Postrezite vroče!
|
|
|||||