 Uriah Heep
- "Sweet Freedom, 1973 (re-release)" Sanctuary Records 2004 Pa bi si človek mislil, da se bodo fantje malo zrelaksirali, sprostili živce in si privoščili odmor po izrednem uspehu, ki so ga doživeli z izdajo dvojnega živega vinila na začetku leta 1973. A v mislih so imeli že nov studijski album. Uriah Heep so se zaradi enormnih taks najemanja snemalnih studiev na tleh Velike Britanije preselili v Francijo in posneli odlično "Sweet Freedom". Nova raznolika plošča je ponudila kot vedno poleg trenutkov, ki te nemudoma potegnejo v svet sanj - torej UH klasično specialiteto, ki jo je imela skupina pač v krvi, malo več "shakin', rockin'" R&B "feela". Posebej preseneti skupina z otvoritveno razgrajaško Dreamer, kjer ob vselej vživetem Davidu na vokalu, zelo vidno vlogo odigra Mick Box, ki zganja pravega hudiča z divje odpiljenimi solažami, dodatki vrtoglavih prehodov ter seveda s svojim vedno cvilečim kitarskim "vahvahanjem". Kitara seka kot za stavo na vso moč! Za Dreamer je nastavljena "all time" klasika skupine imenovana Stealin'. Strastna pesem, ki je bila svetovni hit. A žal, kot je bil to že običaj za Uriah Heep, z njo niso uspeli znova v Veliki Britaniji - doma torej. Ah ti muhasti Britanci, tako tradicionalni, pa tako brezbrižni do skupin, ki so se pojavile na njihovih tleh in ustvarile rock. In zakaj niso Uriah Heep bili s Stealin' uspešni doma? Zaradi tretjega verza v pesmi "I done the rancher's daughter...", si lahko mislite??? "Rhythm and bluesovska" Stealin' je še danes pesem, ki jo Uriah Heep obvezno igrajo na odrih po svetu in ki le potrjuje izreden talent skupine za pisanje fantastičnih "hitovskih" aranžmajev. Če je "The Magician Birthday" (1972) oživljal od glave do peta svet pravljic na moč učinkovito, ponuja "Sweet Freedom" več neposredne rokerske žagancije. Skupina se je pritoževala nad slabimi pogoji, ki jih je nudil studio v Parizu. Prav tako so se vezi zlate postave pričele krhati, kot posledica prekomernega spogledovanja s kokainom. Vendar kljub temu glasbeno telo Uriah Heep ni izgubilo z novo ploščo niti iskre svoje takratne veličine. Uriah Heep so s svojo šesto studijsko ploščo ponudili najtrši zvok skupine dotlej. Naslovna pesem, četrta po vrsti, je hkrati tudi prvi atmosferični vrhunec plošče. S čustvi nabita klasična mojstrovina Uriah Heep z ekspresivnimi aranžmaji, kopico različnih ujetih vzdušij, ki nepredvidljivo prehajajo drug v drugega in skozi katere atmosfera nenehno valovi ter kontrastnim preskokom med nežnim refrenom, kjer Davida obdaja zbor angelskih back vokalov in Kenovimi Hammond napadi, ki so eden glavnih stebrov intenzitete vzdušja visoke atmosfere. Sweet Freedom je nedvomno pesem hrepenenja večnih sanjačev. Visoka napetost naelektrene atmosfere se nadaljuje preko If I Had A Time, kjer so Heep znova uporabili fantastičen ambientalni kontrast med čutnim vokalom in težkim Hammond zvokom. Pesem je napisal Hensley že leta 1971 in med kopico bonus komadov te nove izdaje "Sweet Freedom", je dodana mednje tudi ta izredno zanimiva verzija.. Hensley igra na tej verziji klasični klavir in skrbi za glavni vokal, pri studio "sessionu" pa mu pomagata bobnar Simon Kirke (Free/ Bad Company) in kitarist Paul Kossoff (Free/Back Street Crawler). Kasneje prenovljeni If I Had A Time, oz. uradno izdana verzija pesmi plošče "Sweet Freedom" spominja z uporabo visoko vibrantnega vložka v osnovnem motivu Hammond orgel, po ujeti magiji na komad Echoes In The Dark s plošče "The Magician's Birthday". Dinamika znova poskoči na višji nivo z bolj navito in nagajivo Seven Stars, ki le potrjuje mojstrstvo skupine v oživljanju sanj. Vzdušje se obrne vrtoglavo s posebno pesmijo. To je Circus. Pesem, ki jo krasi genialna melodija akustične folk kitare avtorja Micka Boxa, h kateri so Heep okusno dodali tolkala. Ni težko uganiti kakšno magijo ustvari skupina, ko se v pesem vključi David Byron. Predstavljajte si blag nežen vetrič in njegovo sapico, ki vas žgečklja medtem, ko ležite pod palmo v senci peščene rajske plaže sredi Karibov (seveda obvezno v družbi vroče karibske lepotice). Da pa tak trenutek le ne bi slučajno komu pretirano raznežil ali omehčal srca, so Uriah Heep za konec pripravili pravo ekstazo visoke atmosfere z dramo vseh dram imenovano Pilgrim. Nasprotno, je trenutek, ki vam lahko stre srce. Večpaletne vokalne harmonije skupaj z genialnim Hensleyevim Hammondom pričarajo pravi prihod angela na Zemljo. Posrednika, varuha, učitelja,...prepustite se domišljiji. Heep pretkano stopnjujejo vzdušje proti koncu. Eden prvih vrhuncev je kitarski vah-vah solo v drugi polovici pesmi, kjer ponudi Mick s svojo duhovitostjo novo vznemirljivo izkušnjo. Ta je po atmosferi zelo blizu tisti, ki je ujeta v pesmi The Magician's Birthday. Sledi vrhunec plošče. Izhod, Uriah Heep za trenutek izprežejo konje, nato pa družno Hammond, kitarsko rifanje skozi vah-vah in iz kroga v krog intenzivnejše Leejevo klofanje bobnov hkrati z Davidom v središču pozornosti oživijo pravi čustveni izbruh poln melanholije, bolečine in večnega hrepenenja . Neverjetno kako Uriah Heep zvenijo hkrati trdo v isti sapi, pa Byron vnaša v izraz skupine s svojo sofisticiranostjo in genialnim občutkom za prilagajanje v dani situaciji, kvalitete unikatnih prvin visoke atmosfere, katero kemija takratne postave Uriah Heep je bila sposobna pričarati tako prepričljivo. "Sweet Freedom" je ohranila skupino na vrhu orjaškega vala, ki so ga fantje vehementno zavzeli z "Demons And Wizards" (1972) in na katerem so tako še naprej podjetno jezdili s polno mero ustvarjalnega entuzijazma in divje neukročene energije.
|
|
|||||