 Negligence
- "Demo, EP" self-produced 2004 Najsi bodo letošnji pomladanski dnevi še tako prekleto hladni, pa vam tile prešerni fantiči pošiljajo prave trenutke razbeljene glasbene katarze, po katerih poslušanju boste vselej temeljito pretipali svoje telo, da se prepričate ali so vsi notranji organi vašega telesa ostali še vedno na pravem mestu. Kajti tole trese da je joj! Thrash metal z drugega planeta, neverjetnega rušilnega sunka, nesramen, brezkompromisen in strasten, odigran topovsko z vibracijo celega telesa. To je to! Skupina Negligence in njihov prvi EP preprosto poimenovan "Demo" ponuja štiri komade, ki kličejo po pravem thrashmetalskem vstajenju. Še kdo pomni stare dobre Forbidden, Heathen, Testament in znova prerojene Exodus? Pa smo se znašli na skupni valovni dolžini. Bay Area se vrača, a ne kakršnakoli. Okruške omenjenih bendov je moč najti v glasbi Negligence, a njeno poslanstvo in duh je popolnoma svoboden in sebi lasten. Mašinke goreče zagodejo preko kovinskega akustičnega intra in se prelevijo v pravi neusmiljeni rifovski žvenket imenovan Fightback, ki bi ga nemudoma preimenoval kar v "thrashback". Pa kaj je pravzaprav tako posebnega pri Negligence, da jih zasipavam s superlativi? Glasbeniki dihajo za isto stvar, trdno odločeni in samozavestni da dosežejo svoj cilj. Vera! Kitarski dvojec Justin/Švigelj stopa po poti največjih tovrstnih "garačev" kot so Tipton/Downing, Holt/Honoult ali Skolnick/Peterson, skratka sami "kitarski dvojčki", ki so v glasbi pustili neizbrisen pečat, postavljali nove standarde, se podajali neustrašno na nova glasbena obzorja, katerim so sledili novi izzivalci in jih skušali preseči. Marsikateri bend bi se s takšno magijo med obema kitaristoma popolnoma zadovoljil, a Negligence gredo dlje. Druga fronta, ali po domače ritem linija, ne zaostaja za prvo fronto v ničemer. Bas kitara v zvoku struži z neverjetno thrash intenziteto in vnaša v zvok skupine kontrastno globino, še posebno zato, ker ponuja vseskozi zvrhano mero melodije. Bobnanje je duhovito, prehodi raznobarvni, vpletanje dvojnega bas pedala in činel v prehodih prava poslastica. Vsi štirje glasbeniki so "garači" in učinek vsakega posameznika med njimi nosi efekt medsebojnega ojačevanja, kar rezultira v svojevrstni kemiji Negligence. Kontrastnosti, ki jih ponuja izredna konverzacija inštrumentov, so morda najlepše poudarjene v pesmi Thrust. Pozorni bodite na sodelovanje in pulzivnost žive ritem linije v delih rifa pesmi War Machine, kjer kitari rif spustita in ga "poštopata". Rif! Fantje znajo narediti rif. Preprost, ubijalski, poln strupene omame. Še več. Z rifi tovrstne branže ne škrtarijo, pač pa v pesmih nizajo raznobarvne palete, ki se prelivajo drug v drugega popolnoma nemoteče in tekoče, da ne veste kdaj se kakšen komad obrne naokoli. Bistvo metala je rif in Negligence znajo v tem mojstrsko priigrati svoj skriti poker asov, kar jih med vsemi njihovimi vrstniki, ki se prebijajo v neizprosnem svetu glasbene industrije, jasno ločuje in postavlja na višji nivo. Ne ozirajoč se nazaj, ne ozirajoč se naprej, kreativnost je vselej ujeta v magičen trenutek sedanjosti. In glasbeni duh Negligence sije neverjetno svobodo, ki je odraz popolne iskrenosti in prave ljubezni do glasbene umetnosti. Srce skupine so fantastično, dlakocepsko okrašene in izpiljene kitarske solaže (zato tista primerjava kitarskih dvojic v bendih z začetka recenzije). Oba kitarista sta v njih popolnoma enakovredna, privoščita pa si tudi več ločenih maksimalno izpiljenih "lead breakov", ki se okusno prelivajo drug v drugega. Nepredvidljivo se agresivna solaža odbrencljana z gripom nadzvočne hitrosti prevesi v takšno zmernega tempa, kar čustveni naboj le poudarja in dokazuje, da sta kitarista nenehno s srcem pri stvari. Med komadi ustvarja ta pristop grandiozno magijo v pesmi Thrust. Seveda je razbeljeni uničevalni thrash rifing okrašen s kitarskimi harmonijami, posebnimi lepotnimi okraski v prehodih, oba kitarista pa v tem posebno pozornost namenjata uvodnim in izhodnim delom pesmi, kar pomeni le nekaj. Neverjetna atmosfera visoke napetosti ne pojenja niti za trenutek! Nimam kaj dodati! Nenehni obrati vzdušij in valovanje atmosfere je vselej nepredvidljivo! Prepustite se tej fantastični magiji! Glasba ubija dve muhi na en mah (ali več muh na mah če želite). Vsak od vas bo našel v njej nekaj, kar ga bo z gotovostjo silno osrečilo. Negligence je namreč uspelo nekaj kar se zgodi v sedanjosti zelo poredko. Glasba je v osnovi kompleksna kot sam vrag, a v isti sapi neverjetno gode ušesom in poslušalca brez težav popelje v svet metalskih sanj. Torej kompleksnost na eni strani in udarnost v osnovi brezkompromisnega drveža skupine ter njene uničevalne eksplozivnosti na drugi, si ne skačeta v zelje pač pa se njun efekt samo podvojuje. To pa je pravi magnet za poslušalca, kajti takšna glasba ponuja prav vse. Žal pa peti člen nekoliko zaostaja za podivjanim četvercem. Vokal namreč. Negligence so že v samem začetku svoje zgodbe tako tehnično dovršeni in s svojo močno vero ustvarjajo takšno magijo, da bi si zaslužili takoj izdelanega agresivnega pevca kot so npr. James Rivera, Russ Anderson, Steve "Zetro" Souza ali Tim "Ripper" Owens. Trenutni vokal zaostaja po moči in izraznosti. Tako ne valovi družno z ostalimi člani, kleno se drži sekvence v kateri je najmočnejši, kar izzveni dokaj monotono in mori magijo, ki jo nosi kreativno jedro skupine. Ta opazka bo za površnega headbangerja zanemarljiva in nepomembna, a za tiste, ki boste resnično začutili pravi predrzni power skupine še posebej v izraznih instrumentalnih pasažah pesmi, vam bo takoj jasno, kako bi rohnelo vse skupaj v Negligence z močnejšim, bolj duhovitim in barvitim vokalom. Negligence so skupina, ki pomeni izredno pridobitev za heavy metalsko sceno, ne le pri nas, pač pa tudi v svetu. Tehnično dovršeni, izredni komponisti ter bend z resničnim neukročenim srcem, ki zna pričarati rušilno magijo visoke atmosfere. Z vsemi temi pozitivnimi opazkami se z gotovostjo ne strinjajo, kar jih ohranja v nenehnem gibanju proti pozitivni spremembi in napredovanju. Negligence se ne šalijo! S takšno voljo in delovno vnemo jih ne more ustaviti prav nihče. Usekali so bliskovito in strupeno naravnost v srce. To je to! Sedaj pa slušalke na ušesa in gasa do fula! Naj tudi vam zaigra srce ob zvokih Negligence!
|
|
|||||