 Green
- "Life" Frontiers Records 2003 Želite podožveti kakšno AOR izkušnjo? Pravzaprav tile Italijani združujejo klasične prvine hard rocka z AOR-om. Ultramelodični? Absolutno. In seveda kitara in klaviature enakovredno sodelujejo v izrazu skupine. Green so nedvomno talentirani glasbeniki, vsi po vrsti. Klaviaturist se poslužuje orgel, sintesajzerjev ter klasičnega klavirja. Klavirski aranžmaji so vsi po vrsti okusno zloženi in se lepo prilegajo v pesmih. Prav tako to velja za kitaro, ki servira nekaj odličnih čisto in hitro odbrencljanih solaž ter skrbno okrašuje pesmi v pasažah z razno raznimi triki. Kitara ne nosi kakšnega strupenega napalmskega metalskega zvoka in se v spremljavi raje drži čistih do rahlo umazanih groovy hardrokerskih akordov. Zvočno sliko kontrastno zapolnjujejo klaviature, veliko prostora v zvoku pa se najde tudi za bas kitaro, ki se nenehno drži klasičnih melodičnih linij. Pevec prihaja iz tipične italijanske šole. Torej soočamo se s čistim visokim petjem in strastnimi pobegi skozi mestoma raskave linije, medtem ko zna kdo med vami ob njegovem hlipajočem vzdihovanju dobiti tudi napad sladkorne. Pesmi je kar 13. Od tega 5 inštrumentalov, štiri balade in štiri nagruvane pesmi srednje hitrega tempa, kar pomeni da ob "Life" zares ni težko pasti v globok spanec. Green torej niso kakšni adrenalinski razgrajači, ampak popolni sanjači. Zares ekspresivna pesem in vrhunec plošče je inštrumental The Storm Inside, kjer je kitara v absolutnem središču. V začetku nas pelje prva solaža, skozi sam zvok in mestoma celo slog, preko klasične odtrgancije, kot je npr. Pageov otvoritveni "lead break" v Zepp umetnini Since I've Been Lovin' You. Kasneje se pesem prelomi v popolno progresivno avanturo izredne konverzacije klaviatur in kitare, v slogu starih dobrih Dream Theater in njihove "Images And Words". Torej fantje tu zares pokažejo, da z njimi ni šale. Skupina skuša skozi izbrani koncept orisati vsakdanjik posameznika. Tako so se odločili npr. za vključitev atmosferičnega inštrumentala The Work s kitarskimi psiho odklopi, ki naj bi pričarali v bistvu nestrinjanje človečka v vlogi sužnjenja kulturi denarja. Sledi odlična kontrastna Escape, s Havaji pridihi tolkal in akustične kitare, ki prav tako učinkovito oživijo popoldanski "mentalni odklop" delavca. Green torej nedvomno imajo občutek za kompozicijo. Vendar pa se pojavlja v glasbi Green eden problemček, ki pravzaprav niti ni tako nedolžen. Obvladovanje angleščine je šibko, kar se odraža na nerodno zloženih verzih, ali nerodnemu pristopu petja le-teh, prav tako pa tudi v samem naglaševanju angleščine, kar silno moti med poslušanjem "Life" in jemlje plošči kredibilnost in resnost. Album zaradi velike vsebnosti balad, srednje hitrih pesmi in "mehkejših" inštrumentalov, ne nosi nobene udarnosti ali dinamičnosti, pa tudi ujeta vzdušja povečini niso posebej intenzivna. "Life" je dobra plošča, a nič pretresljivega. Zanimiva zares za prave zagrižence AOR glasbe, a ti so danes redka in ogrožena vrsta, zato se poraja vprašanje kakšno prihodnost sploh imajo Green glede na to, da so AOR "eighties" časi že davno minili. Fantje so odlični glasbeniki, z občutkom za kompozicijo, neizkoriščenih rezerv je še mnogo, bomo videli kaj bo prinesel čas.
|
|
|||||