 Threshold
- "Critical Energy" Inside Out 2004 Končno, tu je! Dvojni live CD enega najbolj vročih "progijev" na metal rock sceni. Resnično česarkoli se lotijo odseva izjemno lepoto in čisto brezmadežno luč srca. Grozljivo in žalostno je dejstvo, kako ta bend ostaja tudi danes nerazumljivo podcenjen in v dobri meri dokaj neznan. Dvojni album ponuja živi material, ki je fantastičen presek vsega kar Threshold so. Kadarkoli se skupina odloči izdati album, poskrbi za vse, da je rezultat popoln. In tudi to pot ni nič drugače in težko je filozofirati o albumih take perfekcije. Fantastična set lista, fantastičen ambient in veličasten zvok. Vsi dejavniki so se idealno združili. Od dvorane, ki se lahko pohvali z odlično akustiko, do pravšnje razpoloženjske delovne kemije skupine, ki je svoj performans odstružila s čisto desetico. Če skupine morda še ne poznate, vam toplo priporočam tale živi dvojni plošček, da z njim pričnete svojo novo avanturo. Pravzaprav "live" albumi mnogokrat niso ravno najboljša izbira, kadar se želi človek seznaniti z bendom. Vendar v tem primeru to ne drži. Ne spomnim se namreč kdaj bi nazadnje slišal takšno perfekcijo, ki bi jo uspel bend iz studia prenesti v živo na oder in posledično na zvočni nosilec. Zvok je prekleto živ in pričara fantastično grandiozno atmosfero, o kateri lahko večina bendov, ki so vrstniki Threshold, le sanja. Vse je odigrano brez napake, inštrumenti ležijo vseskozi v idealnem ravnovesju. Threshold gradijo glavnino svoje melodije skozi masivni kitarski rifing dvojca Groom/Midson in na klaviaturskih aranžmajih vodje skupine Richarda Westa. Šokantno je namreč kako ob sočni zvočni zavesi, ki jo ustvarjata kitari, klaviature v zvoku še vedno najdejo dovolj prostora, ne le za enakovredno izražanje, pač pa njihov doprinos dodatno nadgrajuje vso odrsko magijo in je nepogrešljiv v glasbenem telesu skupine. Zvočni prostor je maksimalno izpolnjen, skupina postavlja na prvo mesto prepričljivo oživljanje vzdušij, skozi poezijo s katero pridigajo. Druga linija je ravno tako iz pravega testa. Kontrastno torpediranje bobnarja Johanne Jamesa je čisto, natančno, rollingi so raznovrstni, posebej briljira s svojo domišljijo sunkovitega vpletanja dvojnega bas pedala na prehodih. Ta čisti napad bobnov je okrepljen z odlično spremljavo produkcijsko kristalno ločene melodične bas linije Stevea Andersona, ki je pred kratkim zamenjal ustanovnega člana skupine basista Jona Jearyja. Kemija v tem bendu deluje popolno! Če vas ob tem albumu ne bo učinkovito mravljinčilo vzdolž hrbta, vas gotovo ne bo pri nobenem. Mož, ki je najpomembnejši člen v skupini na odru, saj se preko njega avditorij najintenzivneje povezuje s celo skupino je seveda Andrew "Mac" MacDermott, eden najbolj karizmatičnih in simpatičnih pevcev prog metal rock skupin mlajše generacije. Odlični frontman povezuje nastop z izrednim smislom za humor in kar je glavno, skozi fenomenalno vživet pristop na polno, s konstantnim čutnim prilagajanjem unikatnega vokala, kar doprinese k posebnemu vzdušju, ki so ga sposobni pričarati le Threshold. Prvi CD se odpre s Phenomenon, komadom njihove aktualne studijske plošče "Critical Mass" (2002). Skupina vedno piše komade z repom in glavo. Prednost v glasbi ima atmosfera. CD se nadaljuje skozi čustveno nabite pesmi izraznih ambientalnih kontrastov Choices, Angels, Falling Away in zaključno mojstrovino Fragmentation. Drugi CD odpira akustični paketek s štikloma Clear in Life Flow, z "Macovim" vokalom in klaviaturami v absolutnem središču. Sledi Narcissus, katere studijska verzija šteje krepko preko 10minut. To pot so jo fantje umetelno skrajšali, prvi del so odigrali kar po "unplugged" direktivah medtem, ko so v drugem delu znova vključili svoje živahne motorke. Metalsko vzdušje narašča skozi Sunseeker in preskoči na še višji novo v fenomenalni živi izvedbi komadov The Latent Gene in Light And Space. Fantje še enkrat mojstrsko zasučejo atmosfero z meni osebno najljubšim komadom drugega ploščka imenovanim Sunrise On Mars, ki je večinoma speljana akustično, a atmosfera v njem je zares poglavje zase. Ta komad spominja po nekaterih svojih delnicah na Nizozemce Ayreon. Fantje v dodatku pripeljejo koncert do točke vrelišča in sicer z zmetaliziranima komadoma njihovega debuta "Wounded Land" (1993) imenovana Paradox in Sanitiy's End. Veliki finale, ki kar želi eksplodirati od vse te silne energije emocij. Zlasti nosi glasba Threshold vseskozi pridih nenehnega hrepenenja in melanholije, ki jo iskreno izražajo tudi nekateri drugi keltski vrstniki z otočja Velike Britanije. Očitno imajo Threshold to v krvi. Težko je izpostavljati vrhunce plošče, fantastična magija je ujeta vsepovsod. Threshold je skupina ki nikakor ne more razočarati. Tu ni prostora za izživljanje in bolno prepucavanje s šolskimi lestvicami v slogu skupin Dream Theater, Shadow Gallery ali Magnitude Nine, ki s svojim racionalizmom in pristopom "kdo bo hitreje odigral Čmrljev let" v progresivi že lep čas ne zažigajo več. Lahko je biti "fejker", a nič ne pomaga, če je srce drugje. Threshold to vedo. Zato je to resnično velik bend, ker s svojo skromnostjo ohranja vso kreativno svobodo, saj se ne pusti ujeti v nobeno šablono. Če izgubljate vero v mlajše skupine, ki se vrtijo v krogu želje po oponašanju standardov, katere so desetletja nazaj uvedle skupine, ki so postavile rock na noge, se spomnite na Threshold. Ti se požvižgajo na trende, in na posnemanje idolov. Sledijo iskreno sebi in vedno le svoji volji. Zato je tudi "Critical Energy" popolna glasbena perfekcija.
|
|
|||||