www.firegoat.com » Recenzije » Judas Priest
  Gost: Prijava | Včlani se Angleška verzija - English version
Judas Priest - "'98 Live Meltdown"
SPV 1998

To je to. Kar smo pogrešali celih 8 let od izdaje Painkiller smo dobili in to s trojno porcijo. Judas Priest so se vrnili, kot najbolj krvoločna beštija na odre in produkt tega je dvojni live album, za katerega si ne drznem več reči, da bi bil slučajno prekratek. Gre za dve polni uri treskanja, razbijanja in absolutnega vsemetalskega mitraljiranja oz. "Priest...Live!" (1987) na kubik!

Kar dviguje ta album nad nivo "Priest...Live!" in "Unleashed In The East" (1979) je poleg precej daljše minutaže, njegova razbeljena živost. "'98 Live Meltdown" je prestal zelo malo poliranja, h kateremu so se Judas Priest tako radi zatekali v sedemdesetih in osemdesetih. Zato se z lahkoto pohvali tudi z daleč najtežjim odrskim zvokom skupine v karieri. Tako album vseskozi krasi veličastna živa atmosfera ter odrska magija, ki so jo skozi postopek same produkcije pustili Judas Priest praktično nedotaknjeno. Izredno je sodelovanje fanatične publike s skupino, ki tako nosi enega glavnih stebrov fantastične atmosfere. Album nosi pet komadov s takrat aktualne studijske plošče "Jugulator" (1997), katero so Judas Priest na svetovni turneji predstavljali v živo. V studijskih izvedbah jih spremlja vseskozi neverjeten pridih apokaliptičnih vizij in popolne črnine, v živo pa so Judas Priest njihov zvok skozi izvedbo približali svojim klasikam in tako še dodatno pokajo od ostrega metalskega jekla. Komadi Burn In Hell, Blood Stained, Bullet Train, Death Row in Abductors vnašajo izreden dinamični kontrast na ploščo, hkrati pa so vsi po vrsti vrhunci odrske agresije. Najbolj vznemirljiv material ponujajo Judas Priest skozi klasike plošče "Painkiller" (1990), kot so naslovna pesem, trenutka visoke atmosfere Night Crawler in A Touch Of Evil ter fantastični ultra šrapnel Metal Meltdown, ki odpre drugi plošček.

Judas Priest pač znajo ustvariti atmosfero. V ta namen so nastavili na začetek set liste klasike Hellion/Electric Eye in trojček z albuma "British Steel" Metal Gods, Rapid Fire in Grinder. Nato pa pričnejo bičati publiko z ekstremno Blood Stained, a kmalu razelektrijo vzdušje s 100% sunkom melodije v eni najlepše skomponiranih pesmi The Sentinel. Torej atmosfera fluktuira nenehno. Dramatično visoko vzdušje v nepogrešljivih klasikah Victim Of Changes ali Beyond The Realms Of Death se nenadoma prelevi v brutaliziranje "Jugulator" komadov, ali pa torpedo Painkiller nasledi lažja rokerska bomba You've Got Another Thing Comin', ki tako znova sprosti nastalo tenzijo. Skratka kontrasti skozi ploščo so izredni glede na slogovne odklone med komadi, kot tudi glede na izbrano set listo.

Z "Ripperjem" so Judas Priest nova zgodba in njihova pojava na odru seva popolnoma novo delovno kemijo. Ripper je mnogo bolj agresiven pevec kot Halford. Je pa tudi bolj tehnično dovršen. Ripper si brez težav privošči ubijajoče "screame" in jih v ekstremno visoki drži vleče z nezmanjšano močjo skozi nekaj sekund. Npr. v Victim Of Changes ali fantastični priredbi Diamond And Rust, ki jo v novi podobi igrajo z baladnim srednje hitrim tempom, katerega bi lahko na klasični kitari brez težav lovila tudi Joan Baez, če bi se fantom pridružila na odru. Po drugi plati se "Ripper" z lahkoto poistoveti s Halfordom. Npr. v otvoritveni Electric Eye in verzih predrefrena, poje z barvo glasu, ki neverjetno spominja na Roba. Prav zahvaljujoč "Ripperju" zvenijo Judas Priest še nevarneje in bolj uničujoče kot kdaj koli prej. K tej novi vsesplošno večji odrski razvpitosti pa pomaga tudi Scott Travis z mnogo bolj napadalno taktiko in raznoliko bobnarsko tehniko. Še posebej se to opazi ob z izvrstnem vpletanju dvojnega bas pedala znotraj "Painkiller" in "Jugulator" komadov. Oba kitarista K.K. Downing in Glenn Tipton dihata sveže in podivjano, kot bi Priest ne bili gentelmani srednjih let, pač pa bend mladcev, polnih entuzijazma in želje po dokazovanju. Z jajci in vselej na polno!

To je daleč najboljši Judas Priest "live" album. Objektivno gledano. Za ljudi, ki ne morejo pozabiti Halforda, ne bo nikdar dovolj dober, a to je njihov problem. Prerojena mrcina je žejna krvi in blazna kot nikdar!

Avtor:   Aleš



   
Vsebina te strani je avtorsko zaščitena s strani www.krokar.net in firegoat.com.
© 2000-2001 Vse pravice pridržane.