 Edguy
- "King Of Fools, EP" Nuclear Blast 2004 "King Of Fools" je EP, ki ga noben fan Edguy ne bo spregledal v svoji zbirki. Naslovni pesmi delajo družbo tudi štiri skladbe, za katere se je skupina odločila, da jih ne bo uvrstila na prihajajoči studijski album. King Of Fools je pesem srednje hitrega tempa, ki sama po sebi ni prav nič posebnega. Je kratek melodični štikl, izpiljen po standardih skupine. Vsebuje dva predrefrena, dva refrena, inštrumentalni srednji vložek in še en refren. Torej dlakocepsko izpiljena izraznost kompaktne pesmi, z zvrhano mero melodike, kot sinonim za glasbo Edguy. Razliko med naslovno pesmijo in ostalim materialom je moč najti v kanček ostrejši zvočni podobi naslovne pesmi, ki se iskri v predrefrenu zlasti skozi pevčev performans in sam kitarski rifing, sicer pa vsebuje pesem tipičen vrhunec v melodičnem refrenu, kar je sicer značilnost skupine. Produkcija ostalih pesmi, pa sledi stopinjam prejšnje studijske plošče "Mandrake" (2001). Zanimivo je, da Edguy nekako predstavljajo križančka med Helloween osemdesetih in devetdesetih. Torej kot vedno, ponujajo tudi tokrat Edguy prelepe kontraste v pesmih med fantastičnim "Kiske meets Dickinson" petjem Tobiasa Sammeta, kateremu so v refrenu vedno dodane okusne večpaletne zborovske vokalne linije, dodelanimi aranžmaji klaviatur, izraznimi melodičnimi rifi, harmoničnim tercetnim pikanjem ter značilnim double foot power metalskim ritem driveom. Lepe ambientalne kontraste dosega skupina tudi med komadi. Naslovni pesmi sledi vedra New Age Messiah, za njo pa se fantje malenkost zresnijo in ponudijo dve pesmi srednje hitrega tempa The Savage Union in Holy Water, med katerima blesti po izraznem atmosferičnem refrenu zlasti slednja. Z zadnjo pesmijo Life And Times Of A Bonus Track naredijo Edguy velik slogovni ovinek. Gre za komad, ki bazira na delnicah klasičnega klavirja, katere spominjajo npr. na kakšno balado v stilu All That I Bleed od Savatage. A željen efekt je ravno nasproten. Za to poskrbi Tobijevo namerno razglašeno petje, saj so Edguy s tem hoteli izraziti svoje poglede na piratstvo v glasbeni industriji, kar jim je s polno mero sarkazma tudi učinkovito uspelo. Ne le to, pesem je dokaz, da fantje zares sproščeno uživajo venomer kadar se znajdejo v studiu. EP ponuja polno mero zafrkancije, skoraj vsaka pesem z izjemo naslovne vsebuje vsaj eno besedo, ki se prične s črko "f" Tale nabor pesmic je absolutno dobrodošel za vse fane, ki z nestrpnostjo pričakujejo novi studijski album skupine poimenovan "Hellfire Club". Navadno EP-ji vsebujejo dodatni material, ki je vključen že na kakšen drug album ter ponujajo kakšne oskubljene verzije originalov ob poslušanju katerih te resnično vse mine. "King Of Fools" je vse prej kot to.
|
|
|||||