INTERVJU Z OBNOUNCE
Odgovarjala: Robert in Dejan
Intervju je bil narejen 06/03/2002 v Ljubljani
Intervju naredila: Anja

Povejte mi kaj o svojih začetkih.

R.: Začetki skupine so v bistvu nastali v Tivoliju, ko sem šel na koncert skupaj z Matjažem. Rastko in Matjaž sta takrat že imela skupino, vendar sta iskala klaviaturista. Jaz sem bil zainteresiran, tako sem si kupil klaviature in začel igrati. Spomnim se, da sem jim rekel: "Dečki, če zdaj to propade, bom enega vdaru s temi klaviaturami!" Res so bile drage. Skupaj smo igrali leto dni, a nismo mogli najti vokalista. Imeli smo nekaj avdicij... Dva sta bila dobra, toda nista imela časa za band. Tako iz vsega tega ni bilo na koncu nič. Na eni od vaj sem poskusil peti tudi jaz. Posneli smo nekakšne karaoke - na dva komada, ki smo imeli posneta, smo snemali vokale. Vsem je bilo všeč kako je vse skupaj zvenelo, zato je pač pri tem ostalo. Sedaj smo rabili novega klaviaturista in tako je prišel Dejan. V mesecu dni sem ga naučil igrati vse komade, potem pa smo imeli 5 koncertov. Za tem je zaradi osebnih razlogov odšel bobnar, kmalu za njim je zaradi pomanjkanja časa odšel še drugi kitarist. Sledilo je pol leta vegetacije, dokler nismo našli zelo zagnanega bobnarja. Pri njemu lahko tudi vadimo. Tako lahko vadimo na treh mestih, čeprav trenutno vadimo samo na dveh.
D.: Z novo zasedbo smo imeli do sedaj 12 koncertov.
R.: Zdaj pa smo se odločili, da bo prišel na vrsto CD.

Ste drugače vsi iz istega kraja?

R.: Okrog Ljutomera smo raztepeni. Eden je prav iz Ljutomera, midva z Dejanom živiva približno dva kilometra ven iz Ljutomera, eden je iz Hrastje Mote pri Radencih, eden živi med Radenci in Ljutomerom, eden pa je iz Lendave.

Imate veliko vaj?

R.: Vsi študiramo in pridemo domov samo za vikend. Vaje imamo v petek, soboto in tudi nedeljo, če je potrebno. Vadimo pa tako, da gremo enkrat vse skozi, če pa vadimo za koncert, igramo samo tisto, kar bomo igrali na koncertu. Nimamo kakšne posebne strategije.

Katere skupine so vplivale na vašo glasbo?

R.: To je zelo težko reči. Sam poslušam ogromno bandov. Sigurno pa so to bili Dimmu Borgir, pa čeprav vsi pravijo, da so zelo komercialni. V bandu poslušamo zelo različne stvari. Kitarist in basist poslušata bolj stari death metal in black metal, medtem ko midva z Dejanom poslušava zelo različne metal zvrsti... Težko rečem, kateri bandi so res vplivali na nas. Trudimo se, da naša glasba ne bi bila podobna ničemur, kar delajo druge skupine. Naši komadi so zelo različni.
D.: To je zato, ker jih delamo različni ljudje. Eno skladbo narediva midva, drugo kitarist in basist, tretjo pa spet vsi skupaj.

Potem vsi pišete besedila in glasbo?

R.: Besedila pišem jaz, ker mi to najbolj odgovarja. Glasbo pa večinoma midva z Rastkom.

Trenutno imate le posnetke z vaj. Boste v prihodnje kaj posneli?

R.: Tiste posnetke smo naredili le zaradi klubov, da ti lahko slišijo kaj igramo. Drugače pa smo sedaj snemali za eno kompilacijo. Če bi nam kakšna založba omogočila snemanje in nam plačala studio, potem bi šli v studio. Ampak sedaj imamo tudi že skoraj zadosti opreme, da lahko vse skupaj posnamemo kar doma. Če ne bomo našli založbe, mogoče celo pride v poštev samozaložba... Najprej bomo v nekaj mesecih izdali CD, potem pa bomo imeli kakih 20 koncertov. Čimveč jih bomo poskušali narediti.

Kaj menite o slovenski metal sceni?

R.: Jaz mislim, da je v Sloveniji veliko dobrih bandov, takih, ki so res kvalitetni, kot npr. Sabaium, Dusk Delight, Necrosed... Pri slovenskih koncertih se mi zdi edini problem, da ni zadosti ljudi, ki bi prihajali na koncerte, zato se ne da organizirati nič večjega. Metal je pri nas še vedno totalen underground. Veliko ljudi je le, če pride kakšna res velika skupina, kot je npr. Metallica.

Igrali ste po Sloveniji in v Avstriji. Ko sem vas gledala v Ljubljani, je bil odziv publike zelo dober. Kako pa je bilo na drugih koncertih?

R.: V bistvu so tisti, ki so presenečeni nad nami, zadovoljni. V Avstriji je bila srednja žalost. Vse skupaj je bilo približno trideset ljudi in vsak tretji je kupil naš demo CD.
D.: Pa še nikogar ni bilo za mešalno mizo, tako da smo si morali vse sami rihtati.

Kaj se vam zdi tista ključna stvar, da band dobro funkcionira?

D.: Po mojem je najpomembneje, da smo vsi dobri kolegi in da se dobro razumemo.
R.: Mi ne samo, da igramo skupaj, skupaj tudi hodimo ven. Včasih so problem finance. Če bi mi imeli veliko denarja, bi najverjetneje do sedaj izdali že dva ali tri albume. Tako pa grejo stvari počasneje...