 Deranged
- "Deranged" Listenable Records 2000 Pred nami je že njihova četrta plošča in tako kot vedno doslej tudi tokrat posneta v Berno studiu pod budnim očesom Berna Paulssona, ki je tokrat pomagal tudi pri obeh inštrumentalcih na albumu. Deranged nam na tokratni plošči poimenovani po bendu samemu sicer ne ponujajo prav ničesar novega in pretresljivega, temveč so nam ti nori pobezljani Švedi kot vselej doslej pripravili brutalen šus v glavo, nič slepomišenja whatsoever. Za pričujoči album so sicer dobili kar dobre kritike, nekaterim osebkom se zdi celo njihov najboljši, a okusi so različni in hvala bogu, da je tako. Za tiste, ki pa še niste seznanjeni z Deranged naj povem, da ne gre za nikakršen tipičen "Švedski sound", ampak fantje pičijo bolj ameriški death metal (yes!) z veliko mero originalnosti. Od prvotne postave pa sta ostala le še Rikard (bobnar) in pa Johan (kitarist). Morda velja omeniti, da je Rikard drugače proti triggerjem, vendar pa naj vas to ne zavede- bobni se pravzaprav ne ustavijo. Časa za predah je bolj malo (heh he), kitare so strupene in lepo "down tuned", vokal pa je jasno brutalen kot se za bend tipa Deranged zagre. "All weak souls better hide before non-stop battering!" Tokrat sicer Rikard (drugače tudi "šef" benda) ni menjal pevca, tako da je na tokratni plati isti pevec/basist kot na prejšnji "III", a lej ga vraga, na nedavni turneji z Immoti so imeli že novega pevca in basista. Upam pa, da bo do nove plate v sestavi še kak nov pevec- starim sistemom dela se ne splača izneveriti (samo šala, ampak resno mislim, da velja tokratnega kruljača zamenjati in to čimpreje). Skratka, če ste za brutalen death metal, ki ni pretirano zakompliciran, temveč zelo neposreden, so Deranged pravi bend za vas (še posebej ob vsej poplavi melodičnih bendov, ki nas obkrožajo in pa "starih prdcih", ki ne zmorejo več držati tempa- kajne Deicide?!). Prvih par tisoč kopij pa je izšlo v omejeni nakladi s kar všečnim, a prav nič posebnim slipcaseom. Za vse nas stare fane Deranged pa mislim, da ne pretiravam, če rečem, da od prvega albuma "Rated- X" dalje, niso več kaj dosti presenečali (no, saj "High On Blood" je čisto O.K., pa še odličen naslov in naslovnico ima). Ahhh, mislim, da je čas, da ponovno ruknem gor "Rated - X"...
|
|
|||||