 Judas Priest
- "Defenders Of The Faith, 1984 (re-release)" CBS Records 2001 To je osebno moj najljubši Judas Priest album. Je sijajen naslednik "Screaming For Vengeance". V celoti "Defenders Of The Faith" ni nabit s takšno eksplozivnostjo, kot predhodnik "Screaming For Vengeance", a "Defenders Of The Faith" je album, ki nosi na sleherni točki pridih izredne melanholije in skritosti večnega hrepenenja, ki se najmočneje dotakne srca ravno v Night Comes Down. Po atmosferi, nabitosti čustev, sofisticiranosti in sami izpiljenosti komadov je "Defenders Of The Faith" popolna nadgradnja "Screaming for Vengeance", za kar ga mnogi ljubitelji heavy metala cenijo še bolj kot "Screaming For Vengeance" ali "British Steel". To je točka, ko so klasični Judas Priest dosegli v pisanju glasbe svoj ustvarjalni vrhunec. Je album, kjer agresija in "feel" na sleherni točki sobivata znotraj idealne simbioze! Nov manifest nepopustljive metalske ekstravagance ponuja, preko nadzvočnih Freewheel Burning in Sentinel, zlobnikavih Love Bites in Eat Me Alive, melodičnih sunkov visoke atmosfere Rock Hard Ride Free in Some Heads Are Gonna Roll, do himničnega zaključnega venčka ali satanskega marša (kakor želite) Heavy Duty/Defenders Of The Faith, še en divji metež visoke dinamike klasičnih Priest. "Fast And Furious...." ni kaj, popolna resnica. To je Freewheel Burning. Divje enostrunsko denfanje, bobnanje polne izrazne globine, produkcija fantastična. Izjemni kontrasti so razločno poudarjeni in družno zapolnjujejo celotni zvočni spekter. K.K. in Glenn sta nadgradila tisto o čemer je bilo govora na prejšnji plati, torej vsi več delni kitarski "lead breaki" sijejo v kompozicijah s še večjo intenziteto. Vrhunci perfekcije kitarskega dvojca so: The Sentinel s kar sedmimi "lead breaki", Eat Me Alive, Rock Hard Ride Free in Some Heads Are Gonna Roll. Za Freewheel Burning sledi še ena strela z jasnega. Jawbreaker, strupen kot sam gad, bruha ogenj z nezmanjšano intenziteto. S komadi, kot sta The Sentinel in Rock Hard Ride Free, so Judas Priest dosegli enega epsko romantičnih vrhuncev svoje kariere. To sta pesmi, ki sta od glave do pete sestavljeni in položeni tako skupaj, da bolje ne moreta biti. Vsi strumni kitarski prehodi, solaže, izhodi, vhodi, subtilno vživeto petje, rolingi bobnov in še kaj je popolno. Obe sta zabeljeni z zvrhano mero melodike, hkrati pa ohranjata vso udarnost fenomena Judas Priest. Refrena obeh pesmi nosita, poleg enkratnih linij, v sebi takšno magijo, da sta nedvomno ena najlepše skomponiranih, ki so v heavy metalu do danes ostali prezrti. Nivo remastra je znova šokantno nadgradil original. Poleg vseh razločneje slišnih in podarjenih kontrastov, so bolj izrazni tudi nekateri okraski, ki na originalu niso zbodli v uho dovolj, da bi prepričljivo opozorili nase (npr. Halfordov porogljiv smeh na izhodu iz Love Bites, Robovi echo sampli v Eat Me Alive in Love Bites). Remaster ponuja genialni nikdar izdani bonus komad Turn On Your Light z odličnim kovinsko akustičnim živim uvodom, ko slišiš trkanje trzalice po strunah, kar vzbuja poseben efekt in vzdušje, ki se prelevi v totalen rendez vous elektrike in akustike, kjer vstopi Rob z vživetim petjem v sam fokus pesmi, ki se zaključi z izhodom izrednih klasičnih kitarskih solaž. Drugi bonus komad je zanimiva rariteta. Gre za "live" posnetek komada Heavy Duty/Defenders Of The Faith iz "Defenders Of The Faith" turneje. Plošča samih superiornih kompozicij je perfektna zmes "feel" pristopa z vselej povampirjeno jekleno držo benda. Vsak štikl je ekspresivno močan komad, ki naredi na poslušalca prav poseben vtis, saj Judas Priest to pot s čustvi dobesedno zasipavajo vse svoje skladbe. Ljubitelji melodike, ki cenijo izreden občutek skupine za sofisticiranost, katera sije s svojim posebnim čarom med vsemi Judas Priest albumi najintenzivneje ravno na "Defenders Of The Faith", dobrodošli doma!
|
|
|||||