Exodus
- "Tempo Of The Damned"
Nuclear Blast 2004
Natanko dve leti odkar je tragično preminil njihov pevec Paul Baloff (02.02.2002), izdajajo thrash metal legende svoj novi album. S skupino je znova Steve "Zetro" Souza. Ljudje lahko govorijo kar hočejo, a v devetdesetih Exodus niso spravili iz sebe dobre stvari, delno so se odkupili le z "live" albumom iz leta 1997. Skupina se po sedmih letih abstinence vrača ponosno in pokončno nazaj z novim studijskim albumom, ki bi moral biti definitivni naslednik plošče "Fabulous Disaster" (1989). Torej novi Exodus so retro, so nova osemdeseta in so znova "Bonded In Blood" (1985). Surovi thrash v najlepši možni pojavi, ki iskreno z jajci na polno deli "klofute" in grize ušesa kot Mike Tyson v svojem afektu sredi boksarskega ringa, Tu ni milosti, tu ni kompromisa, to je z eno besedo čista thrash metal kanonada od začetka do konca plošče. To je plošča, ki vzbuja upanje in je dokaz, da je pravi dobri stari thrash še vedno živ in oh, ah, eh, uh,....kako tole žge!!!
Deset bomb čistega napalma!!! Motorji katarzično zarohnijo, goreči rif steče in bend zasuje poslušalca z jezo, agresijo, zlobo, terorjem groze, tu ni prostora za obdarovanje z nageljčki, tu ni prostora za sanjanje v oblakih. Je le kruta, trda realnost, ki ponuja cvretje grešnikov v peklu, ni žarka svetlobe, ni upanja, vse drvi goli devastaciji naravnost v objem. Realnost je za Exodus točka gorišča. Naša realnost je vladavina vibracij temne strani popolnega nadzora.
Scar Spangled Banner, ki ni noben himnični pocukran vložek takoj opozori, da bi fantje naredili zelo zanimiv intervju s krvnikom sedanjosti G.W. Bushem. Exodus so redki državljani ZDA, ki so videli skozi servirano laž pravo resnico in jih tega, kar čutijo in vidijo ni strah naglas povedati. S svojo resnico so slekli državo ZDA s takšno lahkoto, kot olupiš banano. Exodus se kotalijo kot tank, so jeklena pošast, ki pušča za seboj popolno opustošenje in pri tem je prav nič ne ustavi. Hudiča, kaj spravlja Souza iz sebe v War Is My Shepherd (ta pesem je izšla v Evropi tudi na single CD-ju), v nekaterih linijah vrešči in kruli že na meji vokala, kot bi bil žanrsko vzet iz death metala. Exodus, so pravi psihotiki skozi prve tri komade in človek se vpraša: "Ali je sploh mogoče narediti komade bolje od tega?"
Nobena presunljiva novica ni, da so fantje perfektni inštrumentalisti, ki so prigonili svojo unikatno glasbeno umetnost skozi poslanstvo do nekaterih neulovljivih glasbenih dimenzij. Tudi tokrat krasi bend fantastična komunikacija in delovna kemija, na izhodih, vhodih v solaže in na splošno v okusno začinjenih kitarskih prehodih, ki "na polno" dihajo v odlični konverzaciji z raznolikostjo fantastičnih bobnarskih pasaž in duhovitega vpletanja dvojnega bas pedala. Bobni nosijo izredno globino, bas doni in struži skrajno kovinsko, kitare polagajo masivne razbeljene nesramne in "umazane", da ne rečem prav "perverzne" rife. Tu je Zetro, ki poje vseskozi kot v transu in ne pozna prav nobenega usmiljenja. Njegovo petje je popolnoma vživeto, moč akrobacij neukročena. Naj bom preklet, a Throwing Down (komad, kjer je fant s svojimi vragolijami še posebej izrazen), nosi brez dvoma stoner riff in Souza zapoje tam nekatere linije skozi "clean" vokal. No glede tega tudi Culling The Herd ni čisto nedolžna, saj v refrenu kitari izkrivljata rifing na tak način, da tudi ta komad ponudi blag pridih stoner metala.
Forward March je še posebej presunljiva po tem, kako fantje spreminjajo tempo in posledično atmosfero v njej. Kakšen je bend, če je v njem pet "norcev", ki se tako "noro" dopolnjujejo? Brrrrrr, kakšna magija. To je album, ki absolutno ne more razočarati. Vsa raznobarvnost, ki je ujeta v pesmih, ponuja ves čas tudi dobršno mero nepredvidljivosti, kar dela ta album še posebno vznemirljiv.
Shroud Of Urine združuje lepoto glasbene perfekcije, skozi katero sevajo fantje tako iskreno ljubezen in predanost v svojo stvar, verjetno na najlepši način. Vsebuje vsega malo. In to "vsega malo" je zloženo skupaj popolnoma, kjer ni več česar kar bi človek dodal, vzel. Žgoči mesarski thrash napad in zapeljiv klasičen srednji del z vključkom tercetnih harmonij ter pravih klasičnih eighties solaž. No pa je ostalo nekaj prostora tudi za romantiko.
Da Exodus mislijo nadvse resno s thrash metalskim vstajenjem, dokazujejo tudi odlični predelavi treh klasik na plošči. Prva je njihova Sealed With A Fist, medtem ko sta Impaler in Throwning Down bili napisani za stranski band kitarista Garyja Holta imenovanega Wardance, vse pomlajene, osvežene. Ti klasični relikti v novi preobleki prinašajo v kombinaciji s sveže napisanim materialom na ploščo odličen kontrast.
Plošča se konča tako, kot se začne. S šusom brez meja! Naslovna pesem je pravi izbor za veliki finale tega albuma, sicer prvaka težke kategorije thrash metala. Souza vrešči na njem, kot bi ga vlekli živega iz kože, kitare znova polno detonirajo, bas živo pulzira z vseh strani. Torej zaključek visoke voltaže, ki te venomer pripravi do tega, da hočeš še. Na evropski verziji se nahaja bonus komad Dirty Deeds Done Dirt Cheap (orig. AC/DC). Ovita v "exodus preobleki", prava poslastica, saj so ji fantje vdahnili svojo dušo, kar je v splošnem prvina in predpogoj za vsako priredbo, da ta sploh vžge.
Kakšna eksplozivnost! Fantje so ponudili na tem odličnem comeback albumu novo skovanko v njihovi poeziji "cruci-fucked", jaz pa pravim, da je ta plošča čisti rasfuk!!! "Tempo Of The Damned" je živ dokaz, da se v tem svetu, tukaj in danes, v tem gnilem, skvarjenem okolju zavoženih življenj, še skupine, ki spravijo od sebe album, ki se mu ob poslušanju lahko z vsem srcem zahvališ za vse nastale možganske poškodbe. Ah, spet mi je po nesreči prišla v zobe Metallica (izguba za metal sceno s katero se očitno nikakor ni moč sprijazniti),...upam, da se bodo od Exodus končno naučili kaj koristnega. Novi Exodus, so kot nekaj kar je nekje v podzemlju v skrivnem laboratoriju ravnokar ušlo znanstvenikom, ki delajo pod budnim spremstvom velikega očesa, izpod kontrole in se sedaj širi svobodno in osvaja svoj življenjski prostor, ob tem pa spreminja podobo sveta za vedno. Kdor ve, ta zna in ta tudi obstane!
|
|
|