 Clive Nolan & Oliver Wakeman
- "The Hound Of Baskervilles" Verlag Music 2002 Takoj moram povedati, da gre za konceptualen album, ki temelji na še enem uspešno razrešenem primeru vedno neustrašnega in nezmotljivega Sherlocka Holmesa (hja sem že ves zakompleksan). Ta se tokrat ubada z baskervilskim psom, ki v nočnih urah, ko prekrije gosta megla močvirja in gozdove Baskervillea v nasprotju s palčkom Smukom, prav rad zgrize kakšnega dvonožca, ki se znajde ob nepravem času na nepravem mestu. Avtorja sta k projektu pritegnila kopico glasbenikov ter kar je glavno, vse zaposlila z vlogami, ki so jih kot akterji več kot odlično opravili. Na projektu sodelujejo znana glasbena imena kot so "leteči (in sicer hiperaktivni) holandec" Arjen Lucassen (Ayreon), Karl Groom (Threshold), Peter Banks (ex-Yes), Bob Catley (Magnum), Jon Jowitt (IQ), idr... Na plošči imajo glavno besedo klaviature. Album krasi značilna produkcija otoških bendov podobnega kova, kot so Arena, IQ, Pallas, Pendragon ali Marillion. Vsi inštrumenti so zato izrazni in v popolnem medsebojnem ravnovesju. Ljubitelji distorziranih kitar morate počakati do refrena druge pesmi. S heavy riffi kitar se varčuje, kjer pa so uporabljeni, so bistro vgrajeni v pesmi, posebej kjer je treba poskrbeti za dvig vzdušja. Kjer se drama zapleta, tu udarijo. Npr. "The Curse Of Baskervilles", potem "Shadows Of Fate", kjer riffi rastavljeni v akorde umirijo pesem v skrajno melanholičnem refrenu, pa "Seldon", katerega podivjanost na sredini umirja s prefinjenim občutkom odigrana solaža Arjena Lucassena. Zgodba se konča s pesmijo "Chasing The Hound", ki se začne in konča z divjim bobnanjem, kot bi prisostvovali kakšnemu obredu afriških plemen. "Three Broken Threats" in "The Argument" sta pesmi, kjer Clive in Oliver nista pozabila vključiti tudi violine, ki jo odigra Jo Greenland. Prvo, ki je inštrumentalna, krasi stalna menjava ritmov in mojstrskih melodij, drugo pa veličastno prepletanje treh vokalov in večglasno petje, ki se prelije v konec pesmi, čemur smo lahko priča tudi pri "Waiting". Čustva kar bruhajo od vsepovsod, zgodba pa je na ta način pričarana v živo. "Run For Your Life", "Picture Of A Lady" s flavto (Eva Albering) in "By Your Side" umirjajo prizorišče. "At Home In Mire" spominja s kitarskim riffom v začetku na Pink Floyd ali zlato dobo Marillion. Skrivnostni in zlobni vokal Paula Allisona daje tej pesmi prav poseben pečat. Celotno zgodbo povezuje med posameznimi pesmimi Robert Powell (kot Dr. John Watson) z narativi v pravi "law and order" angleščini. Sprva sem bil zelo skeptičen ob takšni ideji, saj je dokaj neokusno, da ti nekdo pripoveduje kaj se dogaja in ti s tem da potuho, da se ti ni treba zljubiti vzeti v roko knjige. Ne ustrašite se ob tem, kot sem se sprva jaz. Ta ideja se je izkazala za zelo dobrodošlo, še posebej pride do izraza med deloma psihadeličnim inštrumentalom "Death On The Moor". Torej tale projekt ne pomeni kakšne posebno nove revolucije v svetu glasbe. Dokazuje pa, da sta avtorja uspela doseči to kar navadno večini takšnih konceptualnih albumov ne uspe. Zgodbo o baskervilskem psu sta oživela. Na svojstven in zato originalen način.
|
|
|||||