 Neal Morse
- "Testimony" Inside Out Records 2003 No, le kdo bi si zamislil takšen končni epilog zgodbe o Nealu Morseu? Od kod neki letijo vse te ideje skozi človeka na snemalne trakove? Glasba je jezik duše in "Testimony" priča o Nealovi osebnostni izkušnji in bližnjem srečanjem s "čudežem" imenovanim Bog. To je tudi osnova za koncept tega dvojnega ploščka, na katerem je preko dve ure glasbe in kar 29 pesmi. Limitirana izdaja vsebuje dodaten CD, z zanimivima priredbama skupin Moody Blues imeonovano Tuesday Afternoon in fantastičnim trinajstminutnim epom Can't Find My Way Home skupine Blind Faith. Alovih izkrivljenih kitarskih zvokov, masivnih Ryovih Hammondk in debelega Dveovega Rickenbeckerja resda ni, a slogovno "Testimony" pridno sledi zapuščini Spock's Beard albumov Neal Morseove ere ali z drugimi besedami, Neal neustavljivo fuzira naprej, kot je to počel že s Spock's Beard. Glede na koncept bi nekdo nemara pomislil, da se je Neal odločil pridružiti kakšnemu črnskemu gospel zboru, vendar pa je "Testimony" vse prej kaj drugega kot to. Je genialna sestavljanka oz. mozaik majhnih delčkov, ki ležijo v perfektni koeksistenci znotraj enega telesa. Glavni cilj je bil tako dosežen. Mojster novodobnega načina fuziranja rock glasbe ponuja fluiden, raznobarven album z atmosfero visokega nivoja, ki nenehno valovi skozi različna ujeta vzdušja. Ne boste se izognili hitrejšim bombastičnim odklopom kot je npr. The Storm Before The Calm. Premeteni orkestralni aranžmaji učinkovito ovijajo okostja osnovnih glasbenih motivov in izrazno širijo ter zapolnjujejo celotno zvočno sliko. Delčki mozaika nevsiljivo prehajajo drug v drugega, vseskozi s polno mero nepredvidljivosti. Neal pristopa s svojim prepoznavnim suho osmojenim Lennonovskim vokalom na polno in se spretno prilagaja strukturam pesmi ter tako uspešno oživlja željena vzdušja. Med 29 kompozicijami je mnogo inštrumentalnih, ki so okusno pomešane med ostale. Koncept je razdeljen na pet delov. Skozi prvi CD oz. prva dva dela nas pelje Neal po poti svojega življenja pred popolno preobrazbo, ko je bil Bog (Gospod) prisoten v njegovem življenju bolj ali manj le na papirju. Takoj s tretjim del oz. z začetkom drugega ploščka pa vstopimo na Nealovo točko zavedanja prisotnosti božje roke, ki postavi umetnika pod vprašanje. Ali slediti poti Gospoda, ali nadaljevati z ustaljenim načinom življenja, ki ga je živel do tega trenutka. Odloči se za prvo opcijo. Seveda bodo marsikoga bogoslužna besedila popolnoma odvrnila od plošče, a treba je iti preko tega. Neala preprosto občuduješ, ker tako brezkompromisno in brez sleherna kompleksa ter iskreno izraža samega sebe. Neal ponuja široko paleto vsega. Prave "poppy" štikle z osnovo zgrajeno na klasičnem klavirju, momente simfo prog rocka sedemdestih, emotivne in nežne balade, kjer še posebej briljira s svojim prefinjenim občutkom prilagajanja glasu, pridanih je tudi nekaj Keltskih folk akustičnih avantur ter celo presenetljivo, nekaj španskega flamenka (npr. Somber Days) in slide kitare. Pesem Sing It High je napeljana v country folk stilu ter okusno vpeta znotraj celotne sestavljanke. Seveda je Neal pristavil nekaj zajetnih orgelskih trenutkov in jih vsidral predvsem znotraj bolj navitih in poskočnih trenutkov. Bobne je odigral Mike Portnoy (Dream Theater). Referenc v bookletu ni potrebno niti prebirati, njegov slog je namreč razpoznaven na miljo daleč. Raznoliko, polno, z okusnim dodatkom tolkal, skratka prefinjeno Portnoyevo mojstrstvo, ki vnaša izreden zvokovni kontrast na ploščo. Za sapico presenečenja je poskrbel posebni gost na kitari, bivši član Kansas Kerry Livgren in sicer v pesmi Long Story. Ploščo vseskozi krasi in bogati tudi večplastno zborovsko petje! Celotni album zares globoko diha s polnimi pljuči! Ni časa za spanje! "Testimony" je knjiga, ki jo boste zagotovo prebirali dalj časa in učinkovito zaposluje še tako razvajena glasbena ušesa. Plošča je mojstrovina in še en dokaz, da se Neal Morse nahaja trenutno v sami špici modernih pristopov fuziranja rock glasbe.
|
|
|||||