 Yes
- "Tales From The Topographic Oceans, 1973 (re-release)" Rhino Records 2003 Če so šli Yes s "Close To The Edge" do roba, so se sedaj podali preko njega. Skočili so v ocean "...of freedom and light everlasting..." Če je "Close To The Edge" vseboval eno daljšo epsko pesnitev, jih "Tales" štiri. Med seboj prepletene, konceptualizirane zgodbe, navdahnjene s prebiranjem "Autobiografije Yogija". Mi smo luč! Pa začnimo s prvo epsko mojstrovino albuma, Revealing Science Of God (The Dance Of Dawn). Na prvi pogled so preteklost, sedanjost in prihodnost tri jasno ločene zadeve. A ko se za trenutek poglobimo vanje je prav z lahkoto potegniti sklenjeno črto med njimi, kar lahko povprečnega Zemljana zahodne civilizacije kaj hitro zmede. Ni meje med preteklostjo in sedanjostjo. Se s trenutki, ki so se zgodili skozi stoletja, tisočletja in miljone let lahko znova srečamo, jih okusimo? Vsi trenutki ujetih skupkov energetskih vibracij zavzemanja najrazličnejših form žive in nežive materije, npr. od starodavnih devonskih resoplavutaric, karbonskih orjaških dvoživk do azteških piramid, ki se fantastično prilegajo na genialni naslovnici avtorja Roger-ja Dean-a, sobivajo z nami, oviti v modrino oceana, kot neumrljivi del njegove modrosti. Torej kaj se je zgodilo s "čudeži", ki smo jih včasih poznali, jih uživali in bili z njimi tako tesno povezani. Zavrgli smo jih in pozabili nanje. Zatorej prva pot nazaj je zavedanje, ponovno prebujanje, ponovna vera oz. trdno prepričanje in priznavanje teh vibracij stvarstva kozmosa. Energija ujeta v materijo se spreminja konstantno, celo rapidno. Telesa prihajajo, zapuščajo planet. Energija ostaja, ostaja neprizadeta in vedno prisotna. Skozi večnost. Energetske vibracije, ki so jih ustvarila ljudstva, starih izginulih civilizacije skozi tisočletja, nas še vedno obdajajo, še vedno so z nami razpršene v prostoru in "času". Pomembno je naše priznavaje njihovega obstoja, naše spominjanje, naše prebujanje zavesti. Eden najbolj ganljivih verzov, ki neposredno sledi zelenemu jeziku skupine v pesmi Revealing Science Of God je "... Getting over overhanging trees, Let them rape the forest, Thoughts would send our fusion, Clearly to be home..." Slepo sekamo drevesa, nikdar se ne vprašamo kaj je iskren namen tega. Sekamo ni važno kje, ni važno kdaj. Sekamo za denar. So gozdovi ustvarjeni za denar? Težko verjamem. A izgleda, da je to naš cilj. Drevesa so naši učitelji. Kdo bo pel namesto njih, ko bomo posekali še zadnje drevo. Celoten koncept plošče skozi besedila in ujetih vibracij nbjene glasbene forme vodi k spoznanju univerzalne resnice. Še več, je neposreden stik z njo. Zato so šli to pot Yes daleč, daleč preko roba. Poti do tja so različne, neskončno jih je, vse pa imajo en in isti cilj, naučiti se in spoznati ritual življenja (The Ritual). V verzu, ki se prične "They move fast..." Jon ne skriva svojih frustracij, kako je mogoče, da smo zašli s prave poti že tako daleč stran, da smo negirali obstoj stvarstva (Revealing Science Of God) in postavi piko na "i" v verzu "...And I just can't believe our song will leave you..." ("you" pomeni v tem primeru dejansko Revealing Science Of God, razodetje božanskega stvarstva). Najti pot do stika s kozmosom, močjo energije svetlobe in pozitivnih vibracij, do notranjega učitelja, ki vodi k razumevanju, učenju in komunikaciji z vibracijami prostora. Nad horizont navigacije plutja skozi ocean spominjanja. Ali lahko za trenutek preklopimo, izklopimo prisebno analiziranje "realnosti" sveta, ki nas obdaja in se združimo z močjo spominjanja (The Remembering)? Verz, ki v The Remembering (High The Memories) udari z besedo "...Relayer,...", ponuja hiter uvid v čaščenje človeške zgodovine, opevanje umrlih herojev, ki so žrtvovali življenja za "našo stvar", za ohranjanje absurdnosti status quo položaja človeške družbe, ki onemogoča stik s "čudeži", ki smo jih nekoč poznali tako dobro. Raje spodbujamo in živimo še naprej ujeti v "...sail futile wars they suffer..." Življenje je mnogo, mnogo več kot obremenjevanje s preteklostjo blodnih pradedov. In kje je modrost in kje zakladi starih antičnih civilizacij? Se lahko združimo z njimi, lahko znova postanejo del nas? Lahko naš ego dopusti prisotnost vibracij The Ancient? Ob negiranju večnega znanja ter modrosti prednikov in preteklih civilizacij, na katerih smo zgradili lastno, negiramo obstoj samih sebe. Poanta cele plošče je komunikacija. Um, misel, vibracija, zvok, kreacija melodije. Jezik pesmi, jezik ustvarjanja z melodijo. To je jezik duše! Glasba je njen jezik. Lahko jo ujameš, a ne moreš je prijeti, čeprav je del tebe. Ponazarja vzporednico večnosti vibracij, ki se prosto širijo skozi prostor. Svobodno, kot se svobodno lahko le glasba. Njena iskrena lepota in veličina je brezmejna, večna in ne pozna nobenih okvirjev. Gre za dekodiranje skupka energetskh vibracij (trenutnega navdiha) danega medija (umetnika) v razumljiv in vsem človeškim avditornim organom dostopen glasbeni format. A to je zgolj površen princip, princip možnega, realnega, razložljivega, zaznavnega na nivoju čutil in razumske možganske percepcije. Yes nas s "Tales vodijo preko tega, ponujajo višje uvide, ki izhajajo iz iskrene ljubezni nad vsem. Lepoto glasbe skozi katero sije brezmejna ljubezen in bela magija v vsej svoji polnosti. Lepoto življenja, lepoto ljubezni. Zadnje dejanje (četrta pesnitev) The Ritual (Nous Sommes Du Soleil) nosi močno vero v absolutno svobodo izbire posameznika. Vsakdo izmed nas ima možnost svobodne izbire lastne poti rituala učenja živeti in uživanja polnosti življenja. Verjemite ali ne, a to naj bi bil končni cilj vsakogar izmed nas. Poti do tja so različne, cilj je skupen. In verz "...our life seems like fight, fight, fight..." nam ponuja trenutek, ko se lahko zamislimo nad življenjem tega življenja. Življenja teh od zunaj vsiljenih normativov, ki jih avtomatično posnemamo, ignorirajoč lastno voljo, zavest in vest. Čemu boj, če je lahko življenje užitek prav vsakogar! Najlepši izmed verzov, pa je prav gotovo "...Dreams are said to blossom courage...." Torej, če vam strahovi še niso popolnoma požrli možganov, ni za ritual nikdar prepozno. No in končno še nekaj "tehniških" besed o plošči. Ponovna izdaja vsebuje dve bonus pesmi. Prva je alternativna verzija Revealing Science Of God v svoji surovi obliki, ki nam ponuja vpogled v samo evolucijo pesmi, kjer Jon v petju šele išče ustrezno melodijo, ki jo bo kasneje vkoval v glasbene motive. Drugi bonus komad je odlična verzija The Ancient (Giants Under The Sun), ki je praktično nova pesem, ker vsebuje drugačen uvod, je prepredena z drugimi solažami, Steve ne uporablja flamenko kitare, pač pa odigra celoten komad z električno kitaro, skratka fantastika. Kot verjetno že vsi veste, so Yes na "Tales From The Topographic Oceans" zamenjali Billa Bruforda, ki se je na lastno željo pridružil King Crimson, z Alanom Whiteom. Alan je izpolnil pričakovanja. Zamenjava je bila vse prej kot lahka, kajti Bruford je bil natanko to kar so Yes takrat potrebovali. Alan White je vnesel v glasbo Yes še tisti kanček potrebne intenzitete. Alan je glede na Billa pravi rock bobnar in prvi občutek je, da njegovo bobnanje le ne zna biti tako sofisticirano, kot je bili Brufordovo. Intenziteta Whiteovega napada vseh mišic in kosti, se odraža v novem tršem rockerskem zvoku bobnov. Na "Tales" je prispeval Alan nekaj fantastičnih momentov visoke atmosfere. Zlasti v pesmi The Ritual z dodatkom kong in raznovrstno paleto udrihanja po činelah, ki odnese poslušalca naravnost na kakšen hindujski obred praznovanja! To udrihanje se nenadno prelevi v polnost nabijanja prehodnih "tom-tomov" in "snare-a" ter se vrne naravnost nazaj k absolutni dominaciji činel. Prefinjeno ter s polno prilagajanje strukturam pesmi. S Chrisom razvijeta tisto znano poskočno ultravoltažo na začetku The Ritual, ki je značilna za pesem formata The Roundabout. V The Ancient (Giants Under The Sun) se Steve s svojim španskim flamenkom znova dotakne sonca. Vživetemu kitaristu se skladno pridružuje čutni in nežni soprano Jona Andersona. Pesem je na plošči vrhunec raziskovalne avanture skupine. Revealing Science Of God nas takoj opozori na fantastično kemijo med člani. Ti fantje niso bili nobeni posebni doktorji svoje profesije, le medsebojno so bili uglašeni na enakih frekvencah. Delovali so na skupnem imenovalcu, ko navadno rečemo, da so bili sposobni branja misli drug drugemu. Občutite fantastično kolizijo Howeovega kitarskega stresanja rock, folk in jazz elementov, vesoljskost njegove steel pedal kitare in vrhunskih intergalaktičnih aranžmajev Wakemanove klaviaturske utrdbe. Znova, kot smo od Yes vajeni, neponovljiva in enkratna zmes raznovrstnosti motivov, zvokov, ki nemoteče, fluidno in skoraj neopazno prehajajo drug v drugega. Simbioza med njimi je popolna. "Tales From The Topographic Oceans" je popolna sestavljanka. Yes so ponudili novo ploščo odlične fuzije vsega, kar jim je v tistem trenutku prišlo na misel. Progresivni vrhunec v vsem pomenu te besede. Celotna plošča je močan ezoterični moment, ki omogoča poslušalcu, da se z lahkoto izklopi iz sveta percepcije realnosti in pobegne v svoj paralelni svet sanj. Ta album ponuja vedno nekaj novega, drugačnega in neodkritega vsakič, ko vstopiš v kontakt z njim. "Tales From The Topographic Oceans" je plošča praznovanja. Pravznovanja večnosti življenja in trdnega prepričanja v neuničljivo kreativno moč kozmičnega stvarstva in energije. Spusti se in ustvari! Dvigni se in pluj skozi nebo! Združi se z modrostjo oceana. Bodi svetloba!
|
|
|||||