 Steve Howe's Remedy
- "Elements" Inside Out Records 2003 Nastala sestavljanka ponuja vpogled v glasbeno evolucijo nepogrešljivega kitarista Yes kot umetnika. Razen Stevea v skupini ni visoko zvenečih imen. Na pomoč je poklical kar oba sinova klaviaturista Virgila ter bobnarja Dylana in jima dodal basista Derricka Taylorja pihalnega godca Gilada Atzmona. Prva dva komada pomenita rockerski naskok, kjer kitara zveni distorzirano, kot pri Steveu ni že od časov njegovega bivanja pri Asia-i. 16 pesmi je vse skupaj. Dobra polovica je kompaktneje grajena in ne ponuja vesoljskih zvokov prejšnje "Skyline" (2002). Preostanek plošče predstavlja bolj ali manj kitaristove krajše progresivne avanture, ki s svojo raznolikostjo vnašajo izreden kontrast na ploščo ter držijo njeno dinamiko na konstantno visoki ravni. Seveda so povsod prisotne Steveove nepogrešljive kitarske vragolije. Na treh pesmih je Steve prispeval svoj vokal. Znano je, da Steve nikdar ni slovel kot dober pevec. Virgil Howe je s svojimi "backvokali" višjih sekvenc, poskrbel za zavidljiv kontrast in nekako ojačal šibkejšo točko plošče. Seveda pa Steve, ne bodi ga treba, po vseh teh letih še vedno med petjem v verzih raje požre kakšno besedo ter se še kar naprej težko odloča kaj bi storil najprej. Zajel sapo ali odpel verz. Njegovo petje namreč spominja bolj na brundanje srečnega medveda, ki je ravnokar narobutal svežih češenj na bližnji kmetiji. Vendar si Stevea po vseh teh letih kar ni mogoče predstavljati drugače. Vokal bo motil glasbene puriste, ki prisegajo le na šolsko streniranost ter ignorirajo "feel", sicer se Steveova barva glasu lepo in nevsiljivo prilega strukturam pesmi h katerim je izbran, kar je osupljivo pozitivna opazka. Te pesmi so "countryjevsko" začinjen izlet Where I Belong, otvoritveni "rocker" Across The Cobblestone in R&B orientirani Load Off My Mind. Perfekcija glasbene fuzije in predajanje popolnemu "feelingu" pride do izraza posebej v pesmih, kot sta klasično "jazzovsko" orientirani Westwinds, Pacific Haze ali v blues jazz momentu Inside Out Muse, kjer lahko še posebej uživamo v prelepem ravnovesju celotnega malega pihalnega orkestra in Steveovim nenehnim solističnim vozlanjem. Na plošči izredno godejo tudi bobni, ki so sposobni izrednega sofisticiranega prilagajanja trenutno ujetemu "feelu". Vse pesmi krasi točno to kar krasi glasbo Yes. V celoti jo sestavljajo nežne barvne palete svojevrstnih zvokov, ki se nevsiljivo in skoraj neopazno prelivajo drug v drugega. Njihova zvočna slika je v celoti okusno zapolnjena. Steve je med kompaktneje grajene komade glav in repov vtaknil krajše eksperimentalne avanture, kot so folk napad Whiskey Hill ter Tremolando in Hecla Lava, ki sta prava progresivna solistična pobega k Yes. Najlepša kolizija jazz in rock momentov plošče, pa ujeta v krajši a sila ekspresivni The Chariots Of Gold, ki je fantastični križanec obeh omenjenih pristopov. Steve je posebej v zadnjih treh inštrumentalih intergalaktičnima Sand Devil ter The Longing in v tenkočutnem zaključku A Drop In The Ocean razvil pravi moment visoke atmosfere ezoteričnega pridiha, ki krasi glasbeni izraz njegove matične skupine Yes. "Elements" je natanko to kar je Steve hotel doseči. Ujel je trenutek prefinjene fuzije vsega kar je kdajkoli vplivalo na Stevea ne le kot na glasbenika, pač pa tudi osebnost. Vse skupaj je Steve kodiral na sebi lasten način in prevedel v še en nov obraz. Striktno "Howeovski" izum. "Elements" je s svojo nepredvidljivo kontrastnostjo vseskozi pravi magnet za poslušalca. Točka, ko iskrena inspiracija rodi novo kreacijo.
|
|
|||||