 Running Wild
- "20 Years In History" Sanctuary Records 2003 Takoj nasvet! Nadenite si slušalke na glavo in navijte tale dvojni plošček kolikor se da. Tako me v primeru Running Wild ni šejkalo od časov "Rivalry" (1998), ki je bil zadnji klasični manifest skupine v postavi četverca. Tale kompilacija ni bila ustvarjena z namenom biti "best of", pač pa striktno zato, da prikaže kaj so Running Wild skozi dvajsetletno zgodovino obstoja bili in kaj Running Wild so. Rock'n Rolf, silno trmoglav možakar, a umetnik brez katerega Running Wild nikdar ne bi bilo, je po mojem skromnem mnenju pevec, čigar vokal ob Chrisu Boltendahlu (Grave Digger), izžareva v heavy metalu na najbolj iskren način jezo in silovit bes. No vsaj znotraj okvirov tevtonskega heavy metala, ki se je razvil skozi zadnjih 20 let na tleh Nemčije. Produkcija? Želje izpolnjene! Kitare maksimalno navite in porinjene v ospredje hkrati z nažigaškim bobnanjem, okrepljenim s šokantnim drvarjenjem dvojnega bas pedala, zagotavlja odličen kontrast in tisti prepoznavno uničujoč zvok skupine. Svetlobna hitrost! Hiter, hitrejši, Running Wild! Definitivno. Vokal se v produkciji vključuje nekje iz ozadja, kot bi prihajal iz zaprte telefonske kabine. To so pirati Running Wild! Čutite vonj smodnika v zraku, ki ga pričara lahko le Under Jolly Roger? Rock'n Rolf se je odločil malo predelati originale. V ta namen je odigral na novo rifing, dvojne tercetne harmonije ter celo bas linije večine komadov. Nedotaknjeni so ostali le tisti komadi vzeti iz "Black Hand Inn" (1994). Štiri pesmi na kompilaciji je skupina v celoti posnela na novo. In kakšna je žgoča vsebina? Dobili smo dve nikdar izdani pesmi, ki sta bili posneti v trenutni postavi minus kitarist Bernd Aufermann (Rock'n Rolf je poskrbel za vse kitare). Prva je Prowling Werewolf z obdobja pred izidom "Gates To Purgatory" (1984). Neverjetno, a zveni, kot bi bila skomponirana včeraj in ne pred dvajsetimi leti. Druga poslastica je Apocalyptical Horsemen, ki je bil originalno napisan za ploščo "Under Jolly Roger" (1987). Verjetno vas zanima (ali celo skrbi) kako se je Rock'n Rolf z zvokom približal trenutnemu zvoku Running Wild? Od vseh starin v novi preobleki zveni ravno Apocalyptical Horsemen najbližje "The Brotherhood" (2002). Obe pesmi z "Branded And Exiled" (1985), naslovna in Mordor, sta bili odigrani na novo v postavi Rock'n Rolf, basist Peter Pichl in bobnar Matthias Liebetruth. Ob slišanem ne bi imel prav nič proti, če nova postava Running Wild posname prvi dve plošči v celoti še enkrat kar pomeni, da je bilo delo odlično opravljeno! V zapuščino ostalih komadov je posegal le Rock'n Rolf sam. Komadi s prvih dveh plošč (poleg že omenjenih, tudi Prisoners Of Our Time in Genghis Khan) zvenijo v novi podobi fenomenalno in sedaj lahko stojijo ponosno ob boku vsemu kar je skupina izdala od "Under Jolly Roger" pa do danes. Torej efekt nove rifovske preobleke je najočitnejši na komadih obdobja skupine v letih od 1984 do 1986. Verjetno vas zelo skrbi, da se je kaj pri vsem tem sfižilo. Strah je odvečen! Running Wild niso izgubili niti kanček iskre. Nasprotno! Novi zvok predstavlja Running Wild v najglasnejši luči, uničujoče sveže, kot britev ostre, ponovno oživljene in kot vedno, do skrajnosti razjarjene. Zvok ubija! Rolf je mojstrsko prilagajal novo odigrane delnice produkcijskim posebnostim, ki so se razlikovale od plošče do plošče skozi kariero Running Wild. Pri pesmih, ki nosijo prenovljene bas linije posebej izstopa Little Big Horn, katere zvok, v primerjavi z originalom s plošče "Blazon Stone" (1991), ki produkcijsko pokriva predvsem visoke tone, zajema sedaj celoten zvočni spekter. Bas tako sedaj pulzivno utriplje in vseskozi razločno para zvok tudi skozi nižjo tonaliteto. Med komadi prenovljenih kitarskih rifov gotovo izstopa Raise Your Fist. Pesem je resnični "Bad Reaper" prvega ploščka! Če prvi CD zaokrožuje evolucijo skupine od njihove štartne točke, ko so večinoma komponirali kratke ostre razbijače, ki učinkujejo "na prvo žogo" in naprej v svoj prepoznavni slog vnašali čedalje več elementov epskosti in pompoznosti, pričara drugi plošček skupino, ki je odkrila učinkovito formulo skladnega kombiniranja povampirjene razbeljenosti nezadržne agresije in epskih okraskov. Hkrati so pričeli pogumno ustvarjali mini epske pesnitve, ki so vse po vrsti ohranjale izrazno udarnost skupine. Rock'n Rolf se je pri sestavi set liste drugega ploščka odločil za genialno potezo. Z vsake plošče, ki so nastajale v obdobju zadnjih 11 let, je vzel po dva komada. In sicer en razparač letalne hitrosti ter mu dodal "mehkeje" obarvano epsko kompozicijo. Pesmi je uvrstil v sicer kronološko zaporedje, saj mu naslov kompilacije drugega ni dovoljeval, a hkrati vseeno uspel ustvariti izjemen dinamični kontrast ploščka. Torej strmoglavcu Whirlwind sledi eden najlepših Running Wild mini epov Treasure Island, za Black Hand Inn je umeščena prvovrstna strela z jasnega Privateer, za epsko fantastiko Ballad Of William Kid ultrahitri šrapnel Firebreather, spet navitemu Victory je očka Rock'n Rolf dodal pompoznejšo Tsar ter Welome To Hell skombiniral z The Brotherhood, kompozicijo okusno zabeljeno z baročnim čembalom. Edina izjema sta štikla iz "Masquerade" (1995). To je tista posebna Running Wild plošča znana kot najbolj brezkompromisna sestavljanka kratkih vnetljivcev, ki kot bomba za bombo luknjajo poslušalčevo črepinjo. Govorim o Lions Of The Sea (nedvomni vrhunec "Masquerade", ki ob splošno visoki voltaži vsebuje akustični uvod) in Black Soul, ki sta našla mesto na tem naboru. To je več kot le kompilacija. Generalno gledano, so ponujale plošče Running Wild v preteklosti zvočno sliko, ki je bila v glavnem orientirana na pokrivanje visokih tonov. Vse je zvenelo visoko. Riffing, bobni, vokal in za povrhu še bas kitara. Tokrat je Rock'n Rolf svojih 26 komadov fenomenalno sproduciral, saj njihova nova glasbena podoba polni celoten zvočni spekter, vključno z nizkimi tonalitetami. Poleg tega je Rolf privil kitarski rifing in linije bas kitar tudi obeh komadov iz skvarjene "The Brotherhood". Sedaj zvenita tudi ta dva resnično živo, saj skozi novo produkcijo uspešno prekrivata plehnat zvok ritem mašine. Komadi, ki sem jih zamolčal pa so našli svoje mesto na kompilaciji so še: Blazon Stone ("Blazon Stone", 1991), Riding The Storm, Bad To The Bone (obe z "Death Or Glory", 1989), Port Royal, Conquistadores (obe s "Port Royal", 1988) in Under Jolly Roger ("Under Jolly Roger", 1987). Fantastična kompilacija bo navdušila vse RW die-hard fane, hkrati pa z veliko verjetnostjo začarala kakšnega novo pečenega metalca. Je iskriva napoved preporoda skupine. Fantje, globoko pogledujem v svojo čašo in nazdravljam na vaših naslednjih 20 let!
|
|
|||||