 Rage
- "Soundchaser" SPV 2003 Zgodba drugega konceptualnega albuma po "Ghosts" (1999), je v marsičem na moč podobna znanstveno fantastičnim romanom H.P. Lovecrafta. Vsemogočni človek, samooklicani legitimni naslednik zapuščine velikih modrecev (Great Old Ones), stvarnikov žive forme na Zemlji pred stotinami miljoni let pred pojavom prvih hominidov na Zemlji, odkrije pod ledeno skorjo Antarktike stare konstrukcijske načrte biomehaničnih bitij imenovanih soundchaser-ji, ki so svoje dni lazili po Zemeljskem površju. Vzame si pravico rekonstrukcije. Pravico katere legitimnost je, kot vedno, vprašljiva. Tako zdizajnira in vdahne življenje novi rasi soundchaserjev (Secrets In A Wierd World). Težko si je predstavljati, da bi bila s strani državnih avtoritet vsaj ena stvar kdaj uporabljena v iskreno dobre namene, a v konceptu so soundchaserje uporabljali, z iskreno poštenim namenom. Za zaščito "svobodnih" družb. Soundchaserji, kombinacija pol človek pol robot, so nosili v glavi računalniške mikročipe občutljive na razlikovanje najfinejših zvočnih detaljov, tudi tistih, ki jih človeški mehanoreceptorji na nivoju fizičnega telesa, pač evolutivno ne dosegajo. Tako so lahko izsledili, ujeli in nemudoma pokončali vsakega nepridiprava, ki je oddajal slabe in zlobne vibracije oz. vibracije, ki bi kakorkoli ogrožale obstoj spiritulano višje razvite "svobodne" nove družbe (naslovna pesem Soundchaser in Defenders Of The Ancient Life). Zakaj se zgodba nanaša na življenje in smrt poslednjega soundchaserja na Zemlji, je prepuščeno poslušalčevi domišljiji, da razvozla gordijski vozel. Kolikor sem se osebno poglabljal, so ljudje svobodne družbe zgubili upanje, vero in soundchaserji so tako ostali brez namena in nalog za katere so bili ustvarjeni. Tako je bil njihov obstoj obsojen na popolno izumrtje (Falling From Grace). Smešno dovolj, a ravno kakšen teden nazaj sem bil priča zgodbe neke knjige, ki opisuje življenje v prihodnosti. Pojavili naj bi se ljudje, ki so prišli v stik z univerzalno resnico. Delovali so na višjih duhovnih frekvencah, katere navadni državljani, ki so ponižno verjeli v vsemogočnost svoje "biriške" države, niso bili sposobni razumeti. Državne oblasti so z vsemi sredstvi preganjale te ljudi, saj so pridobili moči, katere je država vsa stoletja svojega obstoja uspešno prikrivala in izkrivljala sebi v prid, da je pač peščica ljudi imenovanih država, vladala navadnim smrtnikom (mislim, da nam vzporednic v vsakdanjiku, ni treba posebej omenjati). Torej ljudje, ki so spoznali ljubezen nad vsem, so vedeli, da za obstoj človeštva in njeno harmonijo niso potrebni stebri institucije od politikov, vojske, policije, pravnikov, samookronanih cerkvenih posrednikov, znanstvenikov, učiteljev, zdravnikov,...kajti spoznanje življenja v svetlobi jih je varovalo pred vsem. Strahu niso poznali več. Zato so bili nevarni obstoju države, ker so se zavedli njene nepotrebnosti. Lahko so zapustili svoje fizično telo in si nadeli astralno podobo. Lahko so z nefizičnim telesom potovali po električni napeljavi, lahko so vdirali v računalniška omrežja baz podatkov, manjše preglavice so jim pri tem povzročali le računalniški virusi. Torej ta nova generacija mladih ljudi je bila sposobna komunikacije s celotnim stvarstvom kozmosa. Pri vsem pa je gotovo najbolj razveseljivo dejstvo, da so poslušali heavy metal in nosili onetano usnje z verigami. Mar ni to skrajno vznemirljivo? No in tu je končno recenzija novih Rage! Bombastični trojec, ki verjetno predstavlja v heavy metalu eno najvišjih stopenj perfekcije skladnosti neposredne agresije in melodičnosti, je z novo ploščo nadgradil standarde, ki jih je začrtala "Unity" (2002). Pomen "Welcome To The Other Side" (2001) je bil v afirmaciji prerojene skupine. "Unity" je nadalje služila ogrevanju, okušanju kje se Rage glasbeno trenutno nahajajo in kaj vse zmorejo. Sedaj ponujajo samozavestni fantje konceptualni album. Ta je odet v sivino in turobnost. No, občutek je, da "Soundchaser" ni tako melodičen in pompozno obarvan od predhodnika. Le dobro. Mračen koncept zahteva višjo stopnjo udarnosti in prizemljitvene agresije. Rage so napadli z vsemi sredstvi. Ponudili so devet ekvivalentno kompaktnih ubijalcev. War Of Worlds je v predrefrenu voden s thrashy rifigom in mestoma Peavyjevim načinom petja, ki hote ali nehote vleče na album "Black In Mind" (1994), v refrenu pa sledi preklop popolne melodičnosti, kar je za nove Rage sedaj stalnica in zaščitni predznak njihovega sveže prepoznavnega sloga. Tej vzporednici sledi tudi Great Old Ones. Naslovna pesem neposredno potrjuje, da kitara beloruskega kitarskega čarovnika Victorja Smolskega ni nikdar zvenela tako brezkompromisno letalno in uničujoče odkar je možakar postal stalni član postave Rage. Sangvinik tudi tokrat ne more mirovati niti za trenutek in išče vsak pedenj prostora glasbene drže Rage, za vnos značilnih arppegio vložkov ter raznovrstne palete ostalih okusnih začimb. V melodičnih srednjih inštrumentalni delih pesmi skrbijo njegove prepoznavne solistične norije za izreden kontrast. Fantje ne mirujejo in komadi se neustavljivo valijo, kot bomba za bombo, z zvrhano mero brutalnega rezgetanja inštrumentov. Rage so zares jeza v pravem pomenu besede. Peavyjev vokal zveni prepričljivo kot še nikdar in nedvomno je umetnik prispeval najboljše vokale doslej v obstoju skupine. Strupen vokal in pulzivno igranje bas kitare neizpodbitno potrjujeta, da je Peavy Rage! Ob šesti pesmi Secrets In A Wierd World prične atmosferičnost plošče dobivati širše in višje dimenzije ter resničen zalet. V tej pesmi posebej godijo klaviaturski aranžmaji izrednega melodičnega refrena. Fantje nekako umirijo žogo s sedmim komadom. S srednje hitrim Flesh And Blood v katerem pride Peavyjevo subtilno petje še posebej do izraza. A pesem ni nobena "jokarija", pač pa jo v srednjem delu masivni bobni Mike Terrana-e poskušajo dobesedno raztrgati. Bljuvanje ognja nadaljuje intenzivna in pospešeno razgrajaška Human Metal. Zadnja pesem Falling From Grace je posebnež sestavljen iz dveh delov ter atmosferični vrhunec plošče. V prvem delu imenovanem Wake The Nightmares si Peavy izmenjuje vokalne delnice verzov s pevcem Helloween Andijem Derisom. Zanimivo pa je, da pevca ob tem ne uspeta pričarati kakšnega posebnega kontrasta v pesmi. Falling From Grace je mini epska, skoraj 12 minutna, pesnitev. Teži zveneti progresivno in nepredvidljivo. Akustične pasaže z vživeto čutnim Peavyjevim petjem ustvarjajo fantazmagorično vzdušje umirajočega soundchaserja (pridih dotika smrti res ni težko občutiti, ob tako vživetem performansu benda), v isti sapi pa so genialno skombinirane z eruptivnimi odklopi bobmastičnega kitarskega rifanja in neukročenega divjaštva Mikeovih bobnov. Neverjetno je koliko zvočnega spektra pokrije Mike Terrana s svojim mojstrstvom. Mike je dejansko postavil nove standarde igranja bobnov v heavy metalu. Superirono obvladovaje dvojnega bas pedala! V tem ga kar lep čas ne bo nihče presegel. Njegovi bobni govorijo, dejansko so živi. No, ne vem če ravno hodijo naokoli, a Mike jim je nedvomno vdahnil del svoje duše. Ne smem zaobiti fantastične produkcije za katero je poskrbel Charlie Bauerfeind, ki je preprosto začutil srce skupine in potegnil iz nje bistvo bistva. Biti Rage, zveneti Rage, živeti Rage! Ob poslušanju nove Rage plošče ni trenutka, ko ne bi poslušalcu stale dlake pokonci in se mu ne ježila koža. Takšna polnost igranja in glasbena perfekcija pomeni novo dimenzijo heavy metala in novo glasbeno revolucijo. Rage so se v vsej svoji zgodovini pogumno podajali na pota, po katerih ni stopal še nihče. "Soundchaser" je nov uspešen dokaz za to. Je nova stopnja konstantne evolucije skupine. Kemija med trojico deluje popolno. "Soundchaser je nov mejnik česa vsega so sposobni le trije ljudje v skupini, ko v rokah superiorno obvladujejo svoje nevarne igračke. Metalski butnglavci! To je vaš dan odrešitve, kaj še čakate? Kaj ne veste čemu ste ustvarjeni? Dovolj cagavosti, "Sounchaser" vas nestrpno pričakuje! "Dies irae!"
|
|
|||||