American Heritage / Foe / Art Of Burning Water
- "The Combined Stupidity Of Spiteful Men"
House Of Stairs 2003
To je "cepljeni" oz. kombinirani CD, na katerem se nahajajo pesmi treh skupin. Vse tri so v osnovi zveste metalu, hkrati pa vsaka zase uspešno razvija svojsko glasbeno držo. Poleg metala je njihov skupni imenovalec polna nabitost kreativne energije glasbenega ustvarjanja.
American Heritage (ali American Heritäge) doma s Chicaga, so produkcijsko pravi podzemni umazanci, ki gojijo tisti rohneči živi garažni in hkrati zlobnikav zvok. Vokali so brutalni in ne sadijo nobenih cvetic. Gre za demonstracijo direktne zemeljske rifovske razbijancije, ki je lepo začinjena z izraznimi motivskimi raziskovalnimi avanturami, ki dajejo glasbi dodatne kvalitete in višjo dimenzijo in ne zmanjšujejo v ničemer udarnosti kvarteta. Skupina je prispevala za ta CD tri pesmi. Dead Men Wear Tags (naslov malo spominja na Dead Man Tell No Tells od Motörhead), vas bo takoj prestavil v dimenzijo rifovskega mesarjenja, ki se rado odklanja tudi k prvinam hard core-a. Shizoidni, frenetični in diziluzioniran vokal kriči v opevanju realnosti skozi kaotičnost, uničenost in mentalno pohabljenost družbe katere vizija prihodnosti ne ponudi niti ene same svetle točke obstoja naše vrste. Nadvse prepričljivo! Anti-American Girl Place se odpre z iskrivim odjekom palete eksplozivnih bobnarskih prehodov in hitrimi preklopi kitarskega rifanja. Obe kitari družno gradita turoben, masiven zvok brezkompromisnosti glasbenega izraza skupine. Forget se naslanja na masivni doomerski počasno kotaleči se ritem polnih udrihov, zbrutalizirani vokal in težko rifanje, pa v pesmi ustvarjata vznemirljiv zvočni kontrast. American Heritage so demonstracija surove neukročene sile, katere brutalnost prepričljivo mikasti in terorizira vsevprek. Fantje so pravi zvočni teroristi, ni kaj! Zvenijo do konca umazano, svojsko sveže in ponujajo 100% garancijo da se bodo vaše glave vrtele s frekvenco protonskega spina!
Foe so popoln medzvezdni rally! Ta hiperaktivni bend je ravnokar izdal svoj debut "Arm Yourself with Clairvoyance". Na tem kombiniranem CD-ju najdemo le eno njihovo pesem. Birič (Myrmidon) je popoln inštrumentalni napad, dolg poštenih 10 minut. V njem razvije bas ultravoltažni distorzirani zvok, kar izrazno krepi v osnovi surov in udaren izraz skupine. Pesem bo razveselila vse ljubitelje glasbenega eksperimentiranja. Na eni strani ponuja prave metalske meteže enodimenzionalnega "play to kill" kitarskega rifanja, okusno zbalansiranega z raziskovalno-kompleksnimi odklopi vseh treh inštrumentalistov, kar bogati celoten izraz skupine. Myrmidon se v produkciji rahlo razlikuje od zvoka debut albuma. Zvok je znova peklensko živ, kitara pa je porinjena še bolj naprej. Skozi zvok Myrmidon so tokrat Foe še za kanček bolj temačni, besni in uničujoči. Pesem se odvija popolnoma nepredvidljivo skozi konstantno šaltanje rifov in ritmov. Lahko jo okronamo kot nesramno progresivno pesem, ki pogumno raziskuje nova glasbena obzorja. S tako ambicioznim pristopom skupine, lahko z nestrpnostjo pričakujemo kaj bo prinesel njihov prihajajoči EP sočno poimenovan "When You Carry a Hammer, Everything Looks Like a Nail".
Art Of Burning Water uporabljajo vokale zgolj za priložnostno začimbo. V desetih sekundah določene pesmi natresejo nekaj verzov in to je to. Večinoma temelji celoten izraz skupine podobno kot pri Foe na striktni inštrumentalni dejavnosti. V vokalnih začimbah uporabljajo široko paleto različnih razpoloženjskih krikov. Od brutalnih, patetičnih do shizoidno prismuknjenih, kar odseva ciničen obraz skupine. Z uporabo priložnostnih vokalov poskušajo tako poslušalcu, skozi fokusiranje lastne glasbene prizme, približati realnost v kateri živimo. Nadvse bravurozno! Art Of Burning Water uspešno izkrivljajo metalske standarde in jih kodirajo v sebi lasten izraz, kar pomeni da je pred nami skupina, ki zna postati sila vroča ob nadaljnjem razvoju naraščajočega novovalovstva, ki se podtalno a brez ovir nezadržno razvija na otoku. Zvok je znova eruptivno distorziran in mestoma zveni v slogu "Lemmy igra polne akorde", kar daje zvoku dodatno globino in širino. Na odsekih brez kitarskega rifanja prevzame bas vodilno vlogo in vodi pulzivno navito melodijo (Destroyer Disgraced), kar ohranja udarnost, hkrati pa tako ulovi popolnoma drugo vzdušje. V skupini je čutiti najrazličnejše vplive skupin kot so Killing Joke, Melvins, Swans, Neurosis, pa vse tja do The Who in celo Rush. Spogledujejo pa se tudi z irskimi in orientalskimi folk elementi (Gates of Kazantrutha). Neposredno rifovsko bljuvanje odlično ravnovesijo z inovativnimi kompleksneje grajenimi eksperimenti ter progresivnim lomljenjem ritma. Vse se odvija zelo spontano in preklopi sledijo nepričakovano, pri čemer pa Art Of Burning Water ohranjajo udarno rdečo nit in vseskozi uspešno sledijo žariščni točki unikatnega glasbenega izraza.
Vsi trije bendi delujejo glasbeno popolnoma neodvisno, neobremenjeno in zato lahko pravzaprav ušpičijo kar se jim zahoče. Absolutna ustvarjalna svoboda glasbenega komponiranja jim odpira vrata k razvoju lastnih slogovnih posebnosti, kar uspešno izkoriščajo. Ne poznajo besede tabu. Upor je njihov odgovor na vse moteče zunanje dražljaje! "The Combined Stupidity of Spiteful Men" je odsev zavesti vseh treh skupin, ki opozarja na popolno gnilobo zahodne civilizacije katere del smo. Ta zavest genialno združuje brezkompromisno srž neposredne surovosti nagonsko "zemeljskih" sil in visoko intelektualne ter inovativne mamljivosti okušanja novih glasbenih dimenzij. Z drugimi besedami gre za odlično križanje linearnega neukročenega divjaštva z genialno večdimenzionalno kompleksnostjo svobode glasbenega ustvarjanja. Pod isti prapor združujejo ne le striktne metalske zaprisežence, ki zahtevajo kratek, hiter in učinkovit šus v žilo, pač pa tudi tiste, ki nezadržno hlastajo za svežimi novostmi, drugačnostjo in ljubijo kakršnokoli negacijo standardnih rock klišejev. American Heritage, Foe in Art Of Burning Water so v tem skrajno prepričljiv, vznemirljiv in vabljiv novi val skupin na obzorju, ki ga ni več mogoče spregledati. Začelo se je!
|
|
|