 Running Wild
- "The Brotherhood" GUN / BMG Ariola 2002 Ah ja...Rock'n'Rolf je ostal brez skupine, sedaj je on Running Wild. Kaj sicer reči ob izidu nove plošče nemških heavy metal legend? Rock'n'Rolf nam tudi z drugo ploščo ponuja sintetične bobne sprogramirane na računalnik z imenom "Angelo Sasso", kateremu se na zadnji strani bookleta zahvali s "thanks to Angelo Sasso for best drums ever". Če to ni višek cinizma. Rock'n'Rolf je sicer odlično sprogramiral vse prehode in rollinge na bobnih, a sumljivega pomanjkanja zvoka činel ni mogel prikriti. Torej, prevara je skoraj uspela. Poleg Rolfa je v bendu edino živo bitje basist, ki se odziva na ime Peter Pichel, vendar pa zaradi značilne produkcije forsiranja visokih tonov sicer super navitih kitar, bas kitara zopet ne pride do izraza, podobno kot tudi pri Pichelovem predhodniku Bodu Smuszynskem nikdar ni. Na ploščku je 10 pesmi, obstaja pa tudi limited edition verzija z dvema bonus komadoma z naslovoma "Powerride" in "Faceless". Začetek je udaren, brez intra, s pesmijo "Welcome To Hell", zgrajeni na odprtih enostavnih riffih. Refren pesmi zveni kot "L.o.v.e. Machine" od W.A.S.P. Prosim??? "Soulstrippers" je nadaljevanje plošče v enakem slogu, spuščeni akordi v refrenu, kje hudiča je silovito trzanje in svetlobni ritmi, ki sicer krasijo glasbo Running Wild? Tretji komad "Brotherhood" ima izredno lep intro; kot bi poslušal čembalo J.S. Bacha. Pesem pripoveduje o "rasvetljencih" (Order Of The Illuminati), ki so poslani, da krojijo našo usodo. Ima izredno lepe melodične pasaže na sredi in koncu pesmi, kjer so (uf končno) kitare rastavljene v tercah in podložene s hitrimi ritmi. Končno nekaj tipično "divjehitečega". A kaj, ko je refren neizrazit in popolnoma zamori pesem. Sledi enostavni "Crossfire", kot bi vskočili na kakšno ploščo Judas Priest iz začetka osemdesetih, enak sindrom pa lahko prav tako zasledimo na podpovprečnima "Detonator" in "Dr. Horror". Prvič so me prevzeli mravljinci šele pri petem komadu. "Siberian Winter" je inštrumentalna pesem, končno so to značilni Running Wild. Divji ritem, komad s hitrim trzanjem in spremembami ritmov. Prav tako pa so se mi "dvignile kocine", ob poslušanju "Pirate Song". To je najhitrjša pesem na plošči in močno spominja na zlato dobo Running Wild ter njihovo "Conquistadores" s plošče "Port Royal". Yessssssss!!!! Sledi ji udarna pesem srednjega tempa "Unation" s super refrenom, ki je podložen z back vokali značilnimi za njihovo klasično mojstrvino "Heads Or Tails" s plošče "Blazon Stone". Zadnji desetminutni ep o Lawrence Arabskem z naslovom "Ghosts" je še ena pesem, ki po kvaliteti prav gotovo izstopa in vključuje vse kar lahko pričakujemo od klasičnih Running Wild (z izjemo sintetičnih bobonov). Zanimivo, da se je Rock'n'Rolf pri tej pesmi prvič v karieri poslužil tudi orientalskih lestvic. Rolf, v bodoče ti želim veliko uspeha pri čimprejšnji sestavi benda, ker le tako bomo lahko znova priča Running Wild klasikam, ne pa trenutnemu podpovprečnemu posnemanju Judas Priest z začetka osemdesetih. Računalniški bobni namreč nikdar ne bodo nadomestili večno živih Jörga Michaela, AC-ja, Iana Finlaya ali Stefana Schwarzmanna. Torej nihče ne bo prav nič zamudil, če bo preslišal najnovejši izdelek Running Wild.To kar demonstrirajo Running Wild z zadnjo ploščo, obvladajo s svojo izvirnostjo glasbeni velikani kot so Saxon, Judas Priest, Black Sabbath ali Accept mnogo, mnogo bolje.
|
|
|||||