Orodruin
- "Epicurean Mass"
PsycheDOOMelic Records 2003
Preden zares začnem s to recenzijo, bi rad razjasnil nekaj: tole ni slab izdelek... le da tudi preveč dober ni. Kljub temu, da skriva v sebi precej potenciala, je le - ta zapravljen ali pa napačno uporabljen.
Američani Orodruin so se z Epicurean Mass odločili izdelati čisto doom metal ploščo. Braz nesmislov. Prav, se strinjam. Vendar pa je pri odstranjevanju nesmislov potrebno paziti, da ne odstranimo tudi povsem smiselnih elementov glasbe. Je že prav, da metal vsebuje veliko rifov, vendar pa iz le - teh samih ne moremo narediti komada, tudi če enega ali dva (pre)večkrat ponovimo. Nekak glasbeni kontekst... emmm... melodija, in podobno... je precej na mestu.
Orodruin pa so žal obsedeni z rifi. Ploščo dominirajo težke, počasne, močno distorzirane kitare. Kar bi bilo čisto v redu, če ne bi le-te potiskale vseh ostalih elementov glasbe povsem v drugi plan. Tako ne moremo slišati niti vokalov, ki so še posebej v svoji clean različici izjemno dobri in izrazni, niti solo kitare, ki je povsem na nivoju in spominja na čase trdega, tehničnega rocka. Hej, kdo je že kdaj slišal, da ritem kitare nosijo melodijo, vokal pa jim zgolj sledi iz ozadja?!
Obsesija z rifi in distorzijo pa, kot že rečeno, ta dva in druge pozitivne elemente glasbe zakrije. In ker se rifi vse prepogosto ponavljajo, zveni zadeva precej monotono, namesto da bi dosegla tisti doom metalski nivo melanholije in poglobljenosti. Aja, razen nekaterih, ki pa so kar preveč podobni rifom Black Sabbath. Poslušajte si bolj natančno komad "Peasants Lament". Saj nič ne pravim, ampak...
Edina čustvena reakcija, ki sem jo doživel ob poslušanju tega srednjerazrednega izdelka je bila le obžalovanje, da Epicurean Mass ni tisto, kar bi lahko bila. Orodruin imajo pred sabo še precej dela. Morda bi se lahko zgledovali po evropskih doom metal bandih, ali pa bi zgolj pustili, da v njihovi glasbi pride do izraza tisto, kar je dobro, namesto da nas posiljujejo z neko dolgočasno rifijado brez repa in glave - zagotavljam, da ne bi bili nič manj "doomy".
|
|
|