 Uriah Heep
- "Look At Yourself, 1971 (re-release)" Sanctuary Records 2003 Huh, še ena kopica ponovnih izdaj na obzorju. Po mojem skromnem mnenju največjih čarodejev, kar jih je vesoljni svet rock scene kdajkoli videl. Ker na žalost še nisem uspel dobiti ponovno izdanega prvenca "Very 'eavy Very 'umble" in njegovega naslednika "Salisbury" (verjetno bo treba skočiti preko meje), sem pač prisiljen pričeti "heepzgodbo" z "Look At Yourself" (1971). Otvoritvena naslovna pesem sledi duhu Bird Of Prey (s "Salisbury" plošče). Preverjen udarni recept skupnega potresnega sunka "v eno" Hammond orgel in kitarskega rifinga, daje komadu zares pečat prave bombe, ki takoj poskrbi, da kri v žilah zavre. Pesem ima tisti značilni podivjani jahajoči ritem, ki je postal zaščita znamka skupine. Nič manj heavy ne zvenijo I Wanna Be Free, Tears In My Eyes ali pulzivna Love Machine, ki z omenjenim jahajočim ritmom zaključi album. "Look At Yourself" je v celoti gledano trša in bruha več energije kot njen predhodnik "Salisbury". Je tudi tista pomembna plošča skupine, ki je nekako postavila temelje unikatnim prepoznavnim glasbenim atributom, katerim so Uriah Heep ostali tradicionalno zvesti vse do današnjega dne. Z "Look At Yourself" je bil jasno začrtan glasbeni slog skupine skozi sedemdeseta leta. Ustvarjalno jedro skupine je dobilo svoj jasni oris v genialnih glasbenih komponistih in umetnikih Micku Boxu (kitara), Davidu Byronu (glavni vokal) in Kenu Hensleyu (klaviature). Tu je ugledala luč sveta denimo njihova nesmrtna klasika July Morning.Vsako jutro ponudi spozanje, da si na koncu koncev, ne glece na to kaj se pripeti, na svoji poti vedno sam. To je nedvomno prvi vrhunec izredne atmosfere, ki jo Uriah Heep tako prepričljivo razvijejo na celotni plošči. July Morning ponuja vso veličino hammond orgel, vso izraznost enigmatičnosti petja karizmatičnega Davida Byrona, skladnost prekrasnih duelov Mickove kitare in Kenovih klaviatur, ki se zlijejo proti koncu v pravo dinamično poslastico izjemnega ambientalnega vzdušja žalosti in neskončnega hrepenenja. Shadow Of A Grief je najkompleksneje zastavljena pesem, eksperimentalna avantura, polna dramatičnih preobratov, v kateri se Uriah Heep radi zatekajo k psihadeličnim prijemom, ki so bili v tistih časih nadvse popularni. Pesem prikazuje temnejšo plat glasbene podobe Uriah Heep. Najstarejša verzija bonus pesmi Why, posneta v studiu med snemanjem albuma Look At Yourself, pa je odlična sestavljanka Mickovih vah-vah izbruhov na kitari ter klaviatur, ki v ozadju vehementno polnijo zvok in znova ustvarjajo tisti grandiozni občutek večnosti. Torej to še ni verzija pesmi Why z Garyjem Thainom (bas kitara), ki je bila posneta kasneje (v obdobju nastajanja "Demons And Wizards" albuma). A o tem več prihodnjič. Hopla, skoraj bi pozabil. Nikar ne prodajajte zbirke remastrov, ki so izhajali v letih 1996 in 1997. Na njih so nekateri bonus komadi, ki jih na novih ponatisih ni (in seveda obratno). Niti ne pomislite na to. Zazrite se vase (kot svetuje udarni naslov plošč), najdite in ubijte svojega zmaja, naj vaša duša svobodno poleti v večnost. Skratka uživajte!
|
|
|||||