 Ozzy Osbourne
- "Live At Budokan" Epic / Sony 2002 Za vse tiste vključno z menoj, ki pričakujete zvok osemdesetih (vključno s ploščo No More Tears), bo tale živi posnetek precejšnje razočaranje. Glede na fantastično set listo, so bila moja pričakovanja velika. Ozzy, ki se je popolnoma poistovetil z normami, katere narekuje striček Sam, ponuja zanj "nov in drugačen", umazan in hreščeč zvok. Down To Earth postava, vključno z legendarnim Johnom Sinclairom (ex-Uriah Heep) na klaviaturah, deluje na odru sicer uigrano. Kaj ne bi, saj gre za druščino izjemnih glasbenikov. Navita, gruvajoča in izredno živahna ritem linija je Ozzyjeve klasike, kot so "I Don't Know", Mr. Crowley", "Crazy Train" ali "Bark At The Moon" neozamerikanizirala. V nasprotju z njimi pa izpadejo odlično nove pesmi z zadnje plošče, kot je npr. "Gets Me Through". A te so le tri. Nostalgiki nikakor ne bodo zadovoljni, saj Ozzyjeva zadnja plošča Down To Earth pri njih nikakor ne kotira visoko, pač pa Ozzy znova cilja predvsem na mladino, ki sledi "mainstreamom" glasbenega trga. Zakk Wylde je znova pokazal vse vrline. Unikatni "pull off-i", konstantno slajdanje vzdolž kitarskega vratu in obešanje po tremolu tega divjega upornika vnašajo v nastop takšne kvalitete, da je novemu živemu Ozzyjevemu albumu le vredno nameniti nekaj pozornosti. Zakk konstantno išče znotraj vsakega prehoda prostor, ki ga spretno zabeli z izrednimi kitarskimi okraski, po katerih sicer slovi. Zakkova predstava rešuje tale živi posnetek pred vzdevkom "čista otročjarija". Najšibkejši člen na odru je ravno "princ teme". Ozzy ni pristopil k stvari 100%. Argument, da je dec že star in izčrpan odpove, ker je kopica njegovih vrstnikov, po vseh teh "prekrokanih" letih bivanja na rokerski sceni, še vedno v izjemni formi. Ozzy deluje naveličano, pa še fuša. Najočitneje pride to fušanje do izraza v "Bark At The Mon" (posebno v refrenu). Če nadaljujem, v srednjih delih pesmi, ko Zakk vpade na kitari v svoje solaže, ki jih izredno vživeto "oddrvajsa", ga Ozzy prevečkrat prekrije s svojimi vzkliki množici. In zato energija na odru, ki jo skupina skuša razviti, na ploščku ne zaživi. Potem, če gremo še naprej, se Ozzyjevo nenehno ponavljanje: "Bog vas blagoslovi!" izredno sklada s fotografijami "bookleta", kjer Ozzy odet v ameriško uniformo dela družbo U.S. tankistom, torej ameriški vojski, samooklicanemu varuhu svetovnega reda in miru. Ogabno do skrajnosti! Smo res vsi tako neumni in slepi? Sploh ni važno ali Ozzy s tem provocira ali pa želi le ugajati Buševi svetovni diktaturi ali pa ga njegova Sharon le vodi naokrog na vrvici kot telička. Gre za več kot očiten komercijalni trik. S slednjimi opazkami si je dec zagotovil fantastično prodajo plošče na ameriškem trgu in status lojalnega državljana ter zvestega patriota ZDA, z nastopom v Tokyu pa je za dodatni bonus skalpiral še žepe japoncev. Da je tale plošček narejen z ljubeznijo do glasbe je zatorej čista iluzija. In Ozzy se s tem prav nič ne obremenjuje. Ploščo je posodila trgovina Big Bang Music. Kupite jo lahko na Čopovi 42 v Ljubljani. 
|
|
|||||