ANCIENT RITES
Odgovarjal: Gunther
Intervju je bil narejen v Gradcu 21/2/99
Intervju pripravila: Sonia

V vseh teh letih z Ancient Rites si preživel ogromno hudih in grdih stvari, kot so bojkoti, smrt dveh članov, pretepi,... Kako si vse to prenesel? Zdi se, da si zelo močna osebnost.

Mogoče ne močna osebnost, ampak prej trmast. Težje, kot je bilo, več sem dal od sebe. Nisem imel izbire. Sedaj se mi zdi, da sem v drugačni bitki, še vedno pa je zelo težko za nas. Bandu gre bolje kot kdajkoli prej (komercialno) težje pa je znotraj benda, zaradi različnih značajev. V preteklosti je bilo lažje, ko se je bend boril proti svetu, ampak sedaj se zdi bitka celo večja. Ko se trije najstniki iz istega kraja, ki odraščajo skupaj odločijo, da bodo imeli bend, je to še dokaj enostavno. Sedaj pa smo že internacionalni bend in vsakršnja kultura ima svoje cilje, kar lahko vodi k nesporazumom. To pomeni dvojno bitko.

Kako to, da si se odločil postati glasbenik?

To sem si želel že kot otrok. Spominjam se, ko sem obiskal svojo šolo... ker sem moral opraviti neke psihološke teste o tem, kar bi rad postal. Vedno sem si želel postati glasbenik. Ne vem, zakaj. Všeč mi je kreativnost.

Tvoji teksti nastajajo iz tvojega znanja zgodovine in literature. Kdo te je navdušil za zgodovino?

Odkar se spominjam sem rad gledal filme. Spominjam se filma Kleopatra, ki me je zelo navdušil. Takrat sem imel pet let. Tudi moj oče se zanima za zgodovino in jaz sem mu sledil. Sanjaril sem o preteklosti. Izvedeti čim več o časih, ki jih nismo nikoli preizkusili - zame ima to neko čudno privlačnost. To je zame tudi zelo instiktivna stvar. Moje življenje je stalno iskanje podatkov o zgodovini in mitologiji. Nimam nobene razlage za to. To zanimanje je bilo vedno tu, odkar pomnim.

Kako ste izbrali ime benda?

"Ancient" je povezano s starodavnimi časi, "Rites" pa je povezano s temno stranjo - kot ritual, bolj mistično. Všeč mi je to ime, ki je dar zgodovine izpred stoletij in je del koncepta.

Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo? Kako si sestavil bend?

Težko. Vedno sem preizkušal nove ljudi. Na koncu smo vedno našli pravega. Na začetku sem celo igral kitaro, toda bil sem slab kitarist. Solaž nisem mogel dobro odigrati, ritem pa mi je šel zelo dobro. Toda potem, ko sem našel kitarista, sem se vrnil k bas kitari.

Igraš še kakšen inštrument poleg kitare in bas kitare?

Pravzaprav ne. Včasih eksperimentiram s klaviaturami, ampak nisem dober. Samo eksperimentiram.

Se ukvarjaš tudi z rituali?

Včasih obiščem kakšne starodavne obrede, ampak ne povezane s satanizmom. Moj bratranec je vodja Poganske federacije v Belgiji. Pogosto organizirajo poganske rituale, kot so pozdrav soncu - po stari germanski tradiciji. Včasih se jih udeležim. Ni tako, kot bi molil k bogu na kolenih, ampak bolj spomin na tradicijo, kot so večeri v gozdu ob ognju s tradicionalno hrano. Včasih se udeležim tudi tega, vendar to nima nič opraviti s kakšnim žrtvovanjem.

Kakšno je tvoje mnenje o različnih religijah?

Dokler ljudem daje moč in dokler jim pomaga, je OK. Toda sovražim fundamentalizem; predvsem na Srednjem Vzhodu - če nisi muslimanski fundamentalist, te hitro pokončajo. Tudi v moji domovini je veliko arabskih muslimanskih fundamentalistov. Vidim jih kot nevarnost, a to nima nič opraviti z rasizmom, ampak gre za to, da jim ne zaupam v krizi tega verskega fanatizma. V srednjem veku smo se morali spoprijeti s krščanskim fanatizmom, ki se je sedaj ohladil. Sedaj pa imamo opraviti z novo nevarnostjo. Saj veste kaj se je zgodilo v bivši Jugoslaviji... Ne gre toliko za politiko, ampak za muslimane proti pravoslavcem. Te fanatične religije so bile vedno nevarnost. Sam ne jemljem satanizma kot religijo, ampak kot antireligijo. Vsak naj verjame v tisto, kar želi (v dedka Mraza, božička,..) samo, da mi ne teži.

Veliko tudi potuješ, med drugim si bil tudi v Sahari. Mi lahko poveš kaj o tem.

Bilo je zelo vroče, ampak mi je ugajalo. Potoval sem na kameli, šlo je zelo hitro in zdelo se mi je hecno, da so vsi potovali na kamelah. Sonce je žgalo, vendar me to ni motilo, ker me je navdajalo z nekakšnim starodavnim občutkom. Obiskal sem templje in starodavno romansko mesto. Presenetilo me je, kako stabilno je še vedno in zelo lepo - kot bi potoval nazaj v preteklost. Videl sem tudi veliko škorpijonov (vrnitev v naravo?!). Pogosto grem na take poučne izlete.

Vrnimo se k Ancient Rites. Vaš zadnji CD je zunaj že kar nekaj časa. Z vsakim novim CD-jem ste dosegli večji napredek.

Odraščaš, se razvijaš, napreduješ in s prihajanjem novih članov so standardi glasbe na preizkušnji; to ni planirano, kar zgodi se. Skušaš se kar naprej dokazovati in se trudiš delati zanimive albume. Prelahko bi bilo narediti "Diabolical Serenades" sedemkrat ali "Blasphemia Eternal" desetkrat in vse ponavljati v nedogled. Napredek se mi zdi zelo pomemben.

Tudi z založbami ste imeli veliko težav.

Prva založba je bila v lasti mojega dobrega prijatelja, toda na žalost je le-ta takoj, ko je začel denar pritekati, pričel odrivati vse od sebe - tudi nas in svojega partnerja in tako je moral zapustiti sceno. Izgubili smo ogromno denarja, ker smo si sami plačali studio in vse potrebno za prvi CD. Ko pa je denar začel pritekati, ga je ukradel in izginil. Zelo zoprna situacija. Z njo smo izgubili ogromno časa. To je bil dokaz, da smo bili naivni, ker smo verjeli, da je prijateljstvo močnejše od denarja.

Nekoč ste v Angliji ostali brez hrane, denarja in prenočišča. Kako ste se rešili iz te situacije?

S humorjem. Kar naprej sem se smejal. Bilo je grozno, ampak pravzaprav sem se zabaval. To so najboljši spomini. Tam smo bili na turneji za mesec in pol. S seboj smo imeli vso obleko, opremo... Organizator se je kar naenkrat odločil, da bo odpustil avtobusno agencijo. Ker ni plačal, je šofer z avtobusa odšel. Ostali bendi, ki so bili na avtobusu, so dobili denar od založb in lahko so odšli domov. Naša založba After Dark je bila moja samozaložba, zato smo ostali na cesti. Z denarjem, ki smo ga še imeli, smo poklicali organizatorja in mu sporočili, da smo še vedno v Angliji in da smo pripravljeni nadaljevati s koncerti. Bil je zadovoljen, saj so vsi ostali bendi odšli domov. Poslal nas je na železniško postajo in nam zagotovil, da nas bodo čakale plačane karte. Ko smo prišli na železniško postajo, nismo mogli nazaj v London, ker so železniški delavci stavkali. Nato smo odšli na avtobusno postajo in se odpravili z avtobusom. Na pol poti nam je šofer povedal, da je tudi on začel stavkati, in zapustil avtobus. Tudi mi smo odšli z avtobusa. Potem je naenkrat prišel organizator, ampak kar peš in nam povedal, da se mu je pokvaril avto... Za tem smo si nekaj koncertov zrihtali na svojo roko in čeprav smo izgubili veliko opreme, smo s temi koncerti zaslužili nekaj denarja, tako da smo se lahko vrnili domov. To je bila dobra izkušnja.

Imel si tudi prijatelja, slovenskega imigranta v Grčiji, ki je imel založbo Molon Levi.

Da, bil je eden mojih najboljših prijateljev tam. Bil je zelo v redu in, res, iz Slovenije. On je bil tisti, ki nas je pripeljal v Grčijo na koncert. Naredil je ogromno za grško sceno, realiziral je veliko albumov; zelo trdo je delal in se pri tem tudi zabaval. Precej ljudi se je sicer pritoževalo nad njim... vendar je imel zelo dober značaj. Zelo ga pogrešam. Vsakič, ko sem v Grčiji, se mi zdi vse skupaj kar malo prazno brez njega. Bil je v redu fant. Preselil se je v Ameriko. Zadnje novice, ki sem jih prejel od njega, je bila kartica, ki mi jo je pisal od doma, vendar pa mi ni omenil naslova na katerem bi ga našel v Ameriki. Tako ga do sedaj še nisem našel, rad pa bi izvedel kako mu gre.

Kakšna glasba ti je še všeč poleg metala?

Veliko različne glasbe mi je všeč. Imam tudi zajetno število plošč in lahko rečem, da je ogromno zvrsti glasbe v tej kolekciji: od undergrounda, šestdesetih let do garažnega roka, psihodelija, ekstrem noise punk, gothic, ska, new age, electronic... Rad poslušam različno glasbo, ker verjamem, da za vsako razpoloženje obstaja določena vrsta glasbe. Ko sem bolj sanjaško razpoložen, poslušam glasbo iz šestdesetih; ko sem bolj v agresivnem razpoloženju poslušam punk; ko sem v bolj mračnem razpoloženju, poslušam gothic ali dark; ko pa sem v bolj čudnem razpoloženju, poslušam black. Odvisno je od mojega razpoloženja, vendar se nerad omejujem na en sam stil glasbe, zato tudi imam tri bende.

Ali uporabljaš magijo v glasbi?

Magijo?! Glasba je že sama po sebi magija. Gre za adrenalin. Vendar ne počnemo nobenih posebnih stvari. Verjetno gre za kemijo, teh stvari ne planiramo, vse delamo instiktivno in izgleda, da se to obnese. Dobimo reakcijo, kot jo želimo. Škoda, da se v Belgiji nihče več ni zanimal za belgijsko zgodovino. Vsi so se zatekali k norveški sceni, potem smo mi začeli pisati o naši (belgijski) zgodovini in tako so se tudi drugi začeli vračati k zgodovini svoje domovine in to mi je všeč. Rad bi povrnil starodavni ponos, pa ne iz političnega vidika, temveč iz zgodovinskega. Slovenija ima veliko zgodovine, tako kot vsaka druga dežela. Zdi se mi neumno, da se bendi iz Mehike, Slovenije, Belgije ali katerekoli druge dežele delajo Vikinge, kar pa nima nič opraviti z njihovo kulturo. Lahko spoštuješ vikinško mitologijo in zgodovino, vendar zakaj nekaj imitirati, kar ni tvojega. Zakaj se ne bi poglobil v svojo zgodovino in ji povrnil spoštovanje. To je moje mnenje.

Vrnimo se k "Fatherland"

To je precej daleč, ampak tudi tu se počutim kot doma.

Eno skladbo iz te plošče odpoje tudi Mika L. (Impaled Nazarene, Diabolos Rising). Kako je prišlo do tega sodelovanja?

To je zelo stara skladba z naše demo kasete, ki jo je naročil pred leti. Vedno je prepeval to skladbo. To skladbo smo napisali že v osemdesetih letih in Mika je prepričan, da je to najboljša skladba, kar smo jih kdaj napisali. Ko smo se odločili, da jo bomo ponovno posneli, sem ga povabil k sodelovanju. Mika je povabilo sprejel z navdušenjem in pripotoval veliko kilometrov do Nemčije, da smo lahko skladbo posneli. Mika je zelo v redu fant, sicer je nor, ampak v redu.

Ali sta kdaj z Miko odpela to skladbo v živo?

Ko smo v Belgiji predstavljali CD "Fatherland", nas je Mika prišel gledati in mi v klubu rekel: "Gunther, zelo sem ponosen nate. Danes je tukaj veliko ljudi...". Hotel sem, da bi skladbo odpel skupaj, ampak on tega ni želel. Rekel je, da se ne počuti "udobno". Ni mi hotel povedati točno zakaj se nam ni želel pridružiti na odru, mogoče ni pričakoval mojega povabila in ni imel časa, da bi se pripravil. Kakorkoli že, skupaj sva spila nekaj piv in bilo je prijetno.

V načrtu imaš tudi posneti CD Ancient Rites s srednjeveškimi inštrumenti.

Da, to bi radi naredili. Naše stare pesmi bi še enkrat posneli s srednjeveškimi inštumenti, kot je intro v "Fatherland". Radi kombiniramo moderne inštrumente, da dobimo ta starodavni srednjeveški občutek. Rad bi naredil cel CD s srednjeveškimi inštrumenti. Ne vem sicer, če se bo založba strinjala, ampak nekega dne bomo ta CD zagotovo posneli.

CD "Fatherland" je bil na nacionalnem radiu izbran za CD meseca. Ste to pričakovali?

Ne. Nismo imeli denarja, da bi lahko plačali za promocijo, zato je bilo to veliko presenečenje. V Belgiji se mi je to zdelo zelo čudno, ampak občutek pa je bil dober. Včasih celo vidiš, da denar ne kupi vsega; toda to je bila izjema, kot nekakšen čudež. Glasba je našla svojo pot in to mi je všeč.

Poleg vsega si tudi slikar in modni oblikovalec. Se tudi s tem še vedno preživljaš

Ne. Na žalost ne, ker nimam dovolj časa. Mogoče kdaj kasneje...

Mogoče še kakšen komentar za konec? Vrnil se bom...


OPOMBA: Intervju je že bil objavljen v reviji Horus.